Energetske novice

Cene plina v EU v tretjem četrtletju navzgor

Avtor:

Brane Janjič

Deli z drugimi

Cene plina na evropskih trgih so v povprečju v tretjem četrtletju dosegle 35,20 evra za MWh, kar je bilo kar za enajst odstotkov več kot v drugem letošnjem četrtletju. Omenjeno obdobje so zaznamovale še visoka proizvodnja iz sončnih in vetrnih elektrarn, najnižja proizvodnja iz fosilnih virov, zmanjševanje povpraševanja po električni energiji ter vse pogostejši pojav negativnih cen.

Montel je objavil analizo dogajanj na evropskem energetskem trgu v tretjem letošnjem četrtletju, iz katere izhaja, da je bilo v obdobju od julija do konca septembra iz obnovljivih virov proizvedenih 328,1 TWh električne energije, iz fosilnih elektrarn 154,6 TWh in iz jedrskih objektov 163,6 TWh. Povedano v odstotkih, obnovljivi viri skupaj s sežigalnicami odpadkov so k pokrivanju potreb po električni energiji v tretjem letošnjem četrtletju prispevali 50,8 odstotka, jedrske elektrarne 25,3 odstotka in termoelektrarne na fosilna goriva 23,9 odstotka. Delež nizkoogljičnih virov je tako dosegel že 76-odstotni delež, pri čemer je bilo v tretjem letošnjem četrtletju še zlasti zaznati rekordno proizvodnjo iz sončnih in vetrnih elektrarn. Proizvodnja sončnih elektrarn se je tako v primerjavi z drugim četrtletjem povečala kar za 15 odstotkov in tako dosegla zavidljivih 94 TWh. Za dva odstotka je bila višja tudi proizvodnja vetrnih elektrarn, ki so v tretjem četrtletju zagotovile kar 104,7 TWh. Pričakovano pa je bila v omenjenem obdobju v primerjavi s spomladanskimi meseci nižja hidroproizvodnja, pri čemer so hidroelektrarne v tretjem letošnjem četrtletju zagotovile 103,5 TWh električne energije. Pri proizvodnji iz sončnih elektrarn so bile v ospredju Nemčija (24,8 TWh), Italija (16,9 TWh) in Španija (9,7 TWh). Nemčija je bila vodilna tudi na področju izrabe vetrne energije (24,6 TWh), sledili pa sta ji Velika Britanija (16,7 TWh) in Španija (12,3 TWh).
Ob povečevanju deleža obnovljivih virov in električne energije iz jedrskih elektrarn, se je posledično zmanjšala proizvodnja v termoelektrarnah na fosilna goriva, ki je v navedenem obdobju dosegla 154,6 TWh in tako bila za dvajset odstotkov nižja kot v predhodnem četrtletju. Pri tem se je proizvodnja v plinskih elektrarnah v tretjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala za 24 odstotkov in je znašala 86,4 TWh, proizvodnja v premogovnih termoelektrarnah pa za 14 odstotkov in je dosegla 65,9 TWh. Kot rečeno, se je letos, po ponovnem zagonu francoskih nukleark, ki so jih v letu 2022 zaznamovala obsežnejša vzdrževalna dela, krepko povečal tudi delež jedrske energije v skupnem proizvodnem kolaču, ki je dosegel rekordnih 25,3 odstotka.

Energetski trg v znamenju naraščanja cen plina, zmanjšanega povpraševanja in negativnih cen elektrike 

Cene zemeljskega plina so tudi v tretjem četrtletju postopoma naraščale in so bile v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem višje za enajst odstotkov, v primerjavi s cenami na začetku leta pa višje že za 28 odstotkov. Za MWh je bilo tako v povprečju treba odšteti 35,20 evra, po ocenah Montelovih analitikov pa gre naraščanje cen plina v letošnjem letu pripisati različnim dejavnikom, med drugim naraščanju napetosti na Bližnjem vzhodu, negotovostim glede prihodnjega transporta plina čez Ukrajino, težavam z drugim največjim ameriškim LNG terminalom ter vzdrževalnim delom na norveških plinskih poljih. Skrb zbujajoč je tudi trend zmanjševanja povpraševanja po električni energiji, čeprav se je to v tretjem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko povečalo ali natančneje za 3,1 odstotka in tako doseglo 692,3 TWh. Skrb temelji na dejstvu, da splošni trendi še ne nakazujejo vrnitev na predkrizno obdobje ter, da se povpraševanje zmanjšuje na večini večjih trgov, kot so Nemčija, Francija, Velika Britanija in Poljska. Nejasnosti glede prihodnjih gibanj porabe nastajajo tudi ker ni natančnih podatkov o proizvodnji samooskrbnih elektrarn, pri čemer pa poznavalci menijo, da bo poraba v prihodnje naraščala predvsem zaradi vse večje elektrifikacije prometa, ogrevanja in hlajenja in ne toliko zaradi rasti industrijske proizvodnje. Nesorazmerje med povečano proizvodnjo iz obnovljivih virov energije v določenih urah dneva in dejansko porabo je tudi poglavitni razlog, da se na sprotnem trgu v vse več držav vse pogosteje srečujemo tudi z negativnimi cenami in velikimi cenovnimi razkoraki med opoldanskimi in večernimi konicami porabe, pri čemer je bilo naraščajoč trend negativnih urnih cen še zlasti zaznati na skandinavskem trgu in v Nemčiji.

VIR: Naš Stik