Energetske novice

150 let premogovnika Velenje

Datum objave:

ponedeljek, 14. april 2025

Avtor:

Brane Janjič

Avtor fotografij:

Arhiv Premogovnika Velenje

Premogovnik Velenje 11. aprila letos obeležuje 150 let delovanja, saj je ravno na ta dan leta 1875 avstrijski posestnik Franz Mages v bližini zdajšnjega Jaška Škale naletel na »glavni sloj« premoga. S tem odkritjem je postavil temelje Premogovnika Velenje, ki je v naslednjih desteletjih prešel čez različne razvojne faze.

Muzej premogovništva Slovenije je bogatejši za nov eksponat.

Omnejni dogodek v Velenju štejejo za začetek industrijskega premogovništva v Šaleški dolini, v sklopu jubiljenega leta pa so v počastitev spomina na bogato rudarsko zgodovino pripravili vrsto dogodkov. Tako so kot uvod v praznovanje konec minulega tedna v parku Muzeja premogovništva Slovenije postavili največji razstavni eksponat, ki ga sestavljajo hidravlično podporje, sestavljeno iz desetih sekcij, ter pridobivalni stroj in verižni odkopni transporter. Širina prikazanega dela odkopa je kar 18 metrov, višina pa do 4,7 m. 

Ob otvoritvi nove muzejske pridobitve je zbrane nagovoril direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, ki je med drugim dejal, da Premogovnik že stoletje in pol soustvarja podobo  širše regije, pri čemer so temeljne vrednote rudarja skozi ves ta čas oblikovale tudi kulturo in vrednote celotne lokalne skupnosti. »Rudarski poklic pravzaprav ni poklic, ampak je poslanstvo. Ne more ga opravljati vsak. Za naš poklic je potreben pogum. Solidarnost. Pripadnost. Rudar vsak dan iz podzemlja naravi trga njene zaklade. In včasih ga narava opomni, kako zahtevna, nepredvidljiva in neizprosna je. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, je način življenja. Način življenja, ki zahteva znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave.«

V 150-letnem obdobju pridobivanja premoga v Šaleški dolini je po njegovih besedah Premogovnik doživel največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po energiji skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so tako naraščale vse do sredine 90. let prejšnjega stoletja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj pa sta pokrivala tudi po več kot polovico potreb po električni energiji. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je proizvodnja v 80. letih minulega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, skokovito povečala in se v letih med 1981 in 1986 povzpela nad 5 milijonov ton nakopanega premoga. Moderna mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu, v vsej dosedanji zgodovini pa so velenjski rudarji nakopali že več kot 266 milijonov ton premoga. Po obdobju velikih potreb po elektriki iz premoga so se te v času zelenega prehoda precej zmanjšale, tako da so lani nakopali »le« še 2,2 milijona ton premoga, proizvodnja pa se bo do predvidene letnice popolne opustitve premoga 2033 še zmanjševala.

Ob jubileju izšla tudi posebna poštna znamka

Rudarji so častitljivo obletnico obeležili tudi z izdajo jubilejne poštne znamke, priložnostnega žiga in razglednice, v Beli garderobi Muzeja pa je vse do 13. julija na ogled tudi razstava premogovništva na znamkah. Skupaj z lokalno skupnostjo, zavodi in društvi, ki delujejo v tem okolju, bodo pripravili tudi različne koncerte, srečanja in druge dogodke, ki bodo poudarili pomen premogovništva v Šaleški dolini, osrednja prireditev pa bo potekala v okviru praznovanja rudarskega praznika in tradicionalne prireditve Skok čez kožo, ki bo 28. junija. 
Kot trajen (o)pomnik na najvišji davek, ki ga je skozi zgodovino zahtevalo rudarjenje v Šaleški dolini, pa bodo v spomin vsem preminulim rudarjem na območju Muzeja premogovništva Slovenije, v vseh desetletjih je življenje v jami izgubilo 151 rudarjev, postavili tudi posebno spominsko obeležje. 

VIR: Naš Stik