Energetske novice

Krško kaže mišice: Proizvodnja v NEK nad pričakovanji

Avtor:

Mare Bačnar

Julij 2025 je za Nuklearno elektrarno Krško minil brez vsakršnih motenj, s 100-odstotno razpoložljivostjo in proizvodnjo elektrike, ki je presegla načrte. A ob dobrih rezultatih se znova odpira  vprašanje: kako dolgoročno in varno poskrbeti za radioaktivne odpadke? Odgovor se gradi 40 metrov pod zemljo v Vrbini pri Krškem.

Izjemen poskok proizvodnje glede na lansko leto
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v juliju 2025 proizvedla 524.013 MWh električne energije (bruto), v omrežje pa oddala 505.827 MWh. To je za 1,2 odstotka več, kot je bilo načrtovano. Dosežena je bila popolna razpoložljivost obrata, brez izpadov, izrednih dogodkov ali prekoračitev okoljskih mej.To ni osamljen primer dobre operativne forme – v prvih šestih mesecih letošnjega leta je NEK v prenosno omrežje oddala skupno 3029,5 GWh električne energije, kar je kar 21,8 % več kot v enakem obdobju lani. Razlog? Leto 2024 je v tem času zaznamoval redni remont, ki vsakoletno začasno zniža proizvodnjo. Letos pa so se tej prekinitvi izognili, kar se je neposredno odrazilo v višji energetski bilanci.

Stabilna proizvodnja, strogi nadzori
Poleg proizvodnih številk so tudi okoljski kazalniki znotraj pričakovanj. Varnostni sistemi so bili v juliju v celoti operativni, elektrarna pa je delovala v okvirih tehničnih specifikacij. Segrevanje reke Save, ki jo elektrarna uporablja za hlajenje, je bilo natančno na zakonski meji – največ 3,0 ºC. Radioaktivni izpusti so bili zelo nizki. Izpusti tritija v juliju predstavljajo 11,1 % letne omejitve, ostali radionuklidi pa komaj 0,0003 % dovoljene vrednosti. Tudi ocenjeno sevanje za prebivalstvo ostaja zanemarljivo: 0,06 % dovoljene letne doze na razdalji 500 metrov od reaktorja. Julija je bilo uskladiščenih 1,7 m³ nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. In tu se začne drugo poglavje te zgodbe – vprašanje, ki spremlja vsako jedrsko elektrarno na svetu: kam dolgoročno z radioaktivnimi odpadki?

Vrbina: 40 metrov pod zemljo
Odgovor na to vprašanje je v gradnji odlagališča NSRAO (nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov) v Vrbini pri Krškem (na sliki spodaj). Ta projekt – pogosto spregledan v javnosti – pa trenutno poteka kot učbeniški primer dobre prakse. Poleti so dela potekala nemoteno, izkop silosa je dosegel globino 40 metrov, hkrati pa so gradbišče obiskali predstavniki treh inšpekcijskih organov: za delo, gradbeništvo in jedrsko varnost. Rezultat? Kot sporočajo z ARAO: ''Skladnost z vsemi varnostnimi, tehničnimi in okoljskimi standardi.'' Zaključek del je predviden za leto 2027, prve odpadke pa bi lahko začeli odlagati že ob koncu istega leta. 

VIR: Naš Stik