Energetske novice

Narobe svet: Elektrika vse pogosteje teče v »napačno« smer

Datum objave:

torek, 19. avgust 2025

Avtor:

Staš Zgonik

V naslovni temi najnovejše izdaje revije Naš stik smo se posvetili vse pogostejšemu obračanju pretoka energije iz distribucijskega v prenosno omrežje.

Velika proizvodnja iz razpršenih obnovljivih virov na sončne, dela proste dni že povzroča obrnjene pretoke energije iz distribucijskega omrežja v prenosno omrežje. Celoten elektroenergetski sistem se postavi na glavo. Tradicionalni odjemalci postanejo proizvajalci, tradicionalni proizvajalci pa odjemalci.

Prvomajski ekstremi

Letošnji prvi maj je bil poseben dan. Vreme je bilo jasno in ne prevroče, sončne elektrarne, priključene na distribucijsko omrežje, pa so sredi dneva proizvajale pri skoraj polni moči. Ker je industrija stala in ker so bili številni ljudje zdoma, je odjem električne energije iz prenosnega omrežja drastično upadel in je med 12.00 in 13.00 znašal le 150 MW. (Konični odjem v zimskem času seže do cca 2.200 MW.)

Podrobnejši pogled v Elesove podatke razkrije, da je v tistem času črpalna hidroelektrarna Avče s polno močjo črpala vodo v zgornji akumulacijski bazen, za kar je uporabljala 157 MW moči iz prenosnega omrežja.

Brez tega odjema bi se torej pretok energije obrnil v smeri napajanja prenosnega omrežja. Vsa slovenska elektrodistribucijska podjetja skupaj so takrat več energije oddajala v prenosno omrežje, kot so je iz njega prejemala.

Omrežji Elektra Ljubljana in Elektra Primorska sta sicer tudi v tistem času prejemali energijo iz prenosnega omrežja, a je bil obrnjeni pretok energije na območjih Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Gorenjska dovolj velik, da je bila skupna vsota negativna.

In to se ni zgodilo samo eno uro v dnevu – celotno distribucijsko omrežje skupaj je bilo kar štiri ure, med 11.00 in 15.00, neto proizvajalec električne energije.

Za kako veliko odstopanje od »normale« gre, je dobro razvidno iz primerjave z lanskim prvim majem, ko je minimalna urna obremenitev na prenosnem omrežju znašala 770 MW, elektrodistribucijska podjetja pa so iz prenosnega omrežja prevzemala od 450 do 500 MW.  

Zgodba se je ponovila tudi 2. maja, ko je distribucijsko omrežje prav tako več energije oddalo v prenosno omrežje, kot je je iz njega prejelo. Tokrat sta bila »krivca« samo Elektro Celje in Elektro Maribor. Omrežje Elektra Celje je med 13.00 in 14.00 tistega dne v povprečju v prenosno omrežje pošiljalo kar 93 MW moči.

Prvič do zdaj, a gotovo ne zadnjič

Na to, da se pretok energije na posameznih razdelilno-transformatorskih postajah občasno obrne, so v elektrodistribucijskih podjetjih že navajeni. To, da celotno distribucijsko omrežje skupaj deluje kot proizvajalec in ne kot odjemalec iz prenosnega omrežja, pa se je za prvomajske praznike zgodilo prvič do zdaj.

Z nadaljnjo rastjo priključene moči razpršenih proizvodnih virov, predvsem sončnih elektrarn, pa bo ta pojav postajal vse manj izjemen.

Proizvajalci postanejo porabniki

Medtem ko se distribucijsko omrežje iz tradicionalnega odjemalca občasno že prelevi v proizvajalca električne energije, pa na drugi strani tradicionalni proizvajalci občasno že postanejo odjemalci.

Holding slovenske elektrarne (HSE), ki s svojimi hidroelektrarnami proizvede več kot tretjino slovenske elektrike, se je tako letos že večkrat znašel v nenavadnem položaju.

Na lepe praznične dni, ko industrija stoji in je veliko ljudi zdoma, odjem elektrike iz omrežja upade, sončne elektrarne pa proizvajajo veliko energije. Borzne cene elektrike so takrat navadno negativne, kar pomeni, da se elektrike, če ni subvencionirana ali prodana vnaprej, ne splača proizvajati.

V času negativnih cen na HSE navadno zaustavijo proizvodnjo v hidroelektrarnah in pustijo, da se voda akumulira za pregradami. Izklopijo tudi daljinsko vodene male hidroelektrarne in sončne elektrarne. Hkrati pa v času negativnih cen črpalke v črpalni hidroelektrarni Avče delujejo pri polni moči, saj s porabo elektrike za polnjenje zgornje akumulacije še zaslužijo.

Med letošnjimi velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se je tako sredi dneva zgodilo, da so porabljali več energije, kot so je proizvajali. »Nekaj časa smo bili dejansko odjemalec energije, ne pa proizvajalec, kar je sicer naše osnovno poslanstvo,« nam je povedal Jernej Brglez, vodja službe načrtovanja in vodenja obratovanja na HSE.

 

*Članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji revije Naš stik. Vabljeni k branju. 

VIR: Naš Stik