Energetske novice

Manjša poraba elektrike pritiska na omrežnine

Datum objave:

sreda, 24. september 2025

Avtor:

Polona Bahun

Na včerajšnji novinarski konferenci na temo aktualnih zadev na področju elektroenergetike in cen elektrike za gospodinjstva v prihodnje je predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar predstavil aktualno stanje v slovenskem elektroenergetskem sistemu.

V uvodu je izpostavil visoko uvozno odvisnost Republike Slovenije, ki je v prvih osmih mesecih letošnjega leta znašala 16,8 odstotka, pri čemer je bila Slovenija uvozno odvisna kar 77 odstotkov ur v tem obdobju. Ključna razloga za takšno stanje sta bila neobratovanje blokov 5 in 6 Termoelektrarne Šoštanj od 20. aprila dalje ter minimalno obratovanje plinskih enot v Termoelektrarni Brestanica.

Poraba elektrike pada 

Ob tem je Mervar opozoril na padajoči trend porabe električne energije. Primerjava obdobja januar–avgust letos z istim obdobjem v letih 2019 do 2024 kaže, da je letošnja poraba glede na leto 2019 nižja za 17 odstotkov. »Če upoštevamo še porabo elektrike pri lastnikih sončnih elektrarn, ki delujejo v režimu neto meritev, in jo ocenjujemo na dodatnih 4 do 6 odstotkov, je skupna poraba v Sloveniji glede na predkoronsko leto 2019 nižja za približno 11 odstotkov.«

Padanje prihodkov iz omrežnin

»Manjša raba pomeni manjše število zavezancev za plačilo omrežnine,« je pojasnil Mervar in dodal, da bo ELES kot operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja v letošnjem letu realiziral za skoraj 60 milijonov evrov nominalno nižje omrežninske prihodke kot leta 2016. »To je za 16 odstotkov manj omrežnin. Če pa upoštevamo vpliv inflacije na letne prihodke, bo padec še izrazitejši, in sicer skoraj 138 milijonov evrov oziroma 36 odstotkov manj kot leta 2016,« je poudaril.

Tri ključna tveganja za prihodnje tarife

Opozoril je tudi na tri ključna sistemska tveganja, ki bi lahko v prihodnjih letih bistveno vplivala na višino tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja.

Prvo tveganje predstavlja morebitno drastično znižanje prihodkov od čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ). ELES jih trenutno ocenjuje na 165 milijonov evrov, vzdržni pa bodo, dokler ne padejo pod 100 milijonov evrov. V tem primeru bi lahko prišlo do 20- do 50-odstotnega dviga tarif za uporabo distribucijskega omrežja, saj bi operater sicer nezmožen pokrivati manko omrežninskih prihodkov za elektrodistribucijska podjetja.

Drugo tveganje je povezano z morebitnim prenehanjem veljavnosti tristranskega sporazuma med ELES-om, HOPS-om in NOS BiH o skupni delitvi moči zakupa pozitivne in negativne terciarne rezerve. To bi na letni ravni pomenilo dodatnih 20 milijonov evrov stroškov nakupa kapacitet za sistemske storitve, kar bi zahtevalo dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja za približno 18 odstotkov.

Tretje tveganje pa predstavljajo ekstremno povečani stroški redispečiranja, ki jih trenutno pokriva ELES. Predvsem Nemčija si že vrsto let prizadeva, da bi se stroški t. i. redispečiranja, prerazporejanja proizvodnje zaradi zamašitev na daljnovodnih povezavah, porazdelili med vse evropske operaterje prenosnih omrežij, kar bi za ELES pomenilo, da bi se letni stroški lahko povečali z okoli dveh na kar 50 milijonov evrov. To pa bi zahtevalo do 58-odstotni dvig omrežnine za uporabo prenosnega omrežja.  

Pogled naprej

Mag. Aleksander Mervar je poudaril, da je vlada od julija 2022 dalje sprejela niz ukrepov za ublažitev energetske draginje. »Pri tem je bila uspešna, med ukrepi pa je tudi kar nekaj takšnih za omejevanje tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja, ki trenutno dolgoročno niso vzdržne,« je opozoril.
»Kljub vsemu dolgoročni trendi kažejo na umirjanje borznih cen električne energije, kar bi lahko prineslo nekaj stabilnosti v prihodnjih letih,« je sklenil Mervar.

VIR: Naš Stik