Energetske novice

Pri proizvodnji zelenega vodika smo šele na začetku poti

Datum objave:

četrtek, 02. oktober 2025

Avtor:

Brane Janjič

Avtor fotografij:

Brane Janjić

Globalna proizvodnja vodika znaša okoli 100 milijonov ton, pri čemer znaša delež nizkogljičnega vodika zgolj odstotek. Za večjo uveljavitev vodika kot energenta prihodnosti bodo v prehodnem obdobju nujne državne spodbude.

To je ključna ugotovitev z nedavnega posveta o prihodnosti zemeljskega plina in vodika ob 20-letnici družbe Plinovodi, na katerem so razpravljali o pripravljenosti plinovodnega omrežja na nove energetske izzive. Mag. Stane Merše iz Inštituta Jožef Stefan je dejal, da se proizvodnja vodika povečuje počasneje od prvotnih pričakovanj, pri čemer so opazne precejšnje razlike med posameznimi tehnologijami in regijami. Vodilna sila na tem področju je Kitajska, ki dosega tudi najnižje cene vodika, sledijo pa ji Latinska Amerika in EU. Po njegovih besedah Slovenija za zdaj uspešno sledi trendom, želja pa je, da bi, tudi glede na cilje iz NEPN, uporabo vodika v prihodnje okrepili. 

Brez ustreznih podpor razvoja ne bo

Prihodnja uporaba zelenega vodika bo v veliki meri odvisna od cen energije iz obnovljivih virov, prihodnje cene elektrolizerjev in državnih spodbud, saj so investicijski stroški v vodikove tehnologije za zdaj še zelo visoki. Na ravni EU je sicer bilo sprejetih že vrsto ukrepov, med drugim je bila ustanovljena tudi Evropska banka za podporo vodiku, kot pravi Merše, pa se pripravljajo spremembe tudi na domačih tleh. 

Obstoječe podporna shema, ki je bila prednostno namenjena obnovljivim virom in hranilnikom, se namreč izteka. Nova, ki je v pripravi, pa naj bi zajela precej širši segment in naj bi, poleg spodbud za proizvodnjo električne energije, vključevala tudi področje toplote in obnovljiva goriva, med njimi tudi vodik. V pripravi je tudi akcijski načrt za doseganje ciljev s področja vodika do leta 2030, pri čemer je želja pripravljavcev, da povežejo vse aktivne akterje s področja uporabe vodikovih tehnologij in skupaj pogledajo, kaj vse manjka, da bi vzpostavili bolj spodbudno okolje in bi sistem zaživel. 

Vodikovim tehnologijam moramo namreč zagotoviti potrebne konkurenčne pogoje, da bo cena primerljiva z zemeljskim plinom, pri čemer bo treba upoštevati tudi prihranke zaradi emisij. Do oblikovanja tržnih cen pa bo treba razliko v določenem obdobju pokriti z neko premijo, ki bo investitorjem zagotavljala potrebno varnost, saj drugače po mnenju Meršeta razvojnega preboja na tem področju ne bo.

Mag. Stane Merše: » Pomembno je, da Slovenija sledi razvoju na področju vodika in si nabiramo vsaj osnovne izkušnje, da bomo pripravljeni in bo prehod hitrejši, ko bodo nove tehnologije na voljo.«

VIR: Naš Stik