Energetske novice

Ali Slovenija podpira vetrno energijo?

Datum objave:

petek, 03. oktober 2025

Avtor:

Mare Bačnar

Včerajšnja razprava o posledicah gradnje vetrnih elektrarn v Sloveniji na seji Komisije Državnega zbora za peticije je razgalila nasprotja in izzive pri umeščanju vetrnih elektrarn v slovenski prostor.

Medtem ko predstavniki gospodarstva opozarjajo na nujnost pospešenega razvoja vetra kot strateškega obnovljivega vira, civilne iniciative in opozicija zahtevajo popoln premor projektov, okrepljeno sodelovanje lokalnih skupnosti in strožje okoljske standarde.

Veterno energijo zavira ''nepreglednost postopkov in odpor lokalnih skupnosti''

Po deležu električne energije iz vetrnih virov je Slovenija med zadnjimi v EU. Po podatkih Agencije za energijo vetrnice trenutno pokrijejo manj kot 0,05 % končne rabe elektrike, kar je neprimerljivo z evropskim povprečjem. Razprava v DZ pa je pokazala, da nizka številka ni posledica pomanjkanja vetra – temveč blokad v postopkih umeščanja v prostor.

Pobudo za razpravo je vložila poslanska skupina SDS. Njen predstavnik Anton Šturbej je opozoril, da so postopki za umeščanje vetrnih elektrarn pogosto izvedeni mimo lokalnih skupnosti in brez zadostne transparentnosti: »V številnih primerih lokalne skupnosti izvejo za projekte šele v zaključnih fazah. To je v neposrednem nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki javnosti zagotavlja pravico do pravočasnega sodelovanja.«

SDS je predlagala ustavitev vseh postopkov umeščanja vetrnic ter revizijo obstoječih projektov z vidika okoljskih, prostorskih in družbenih vplivov. Predlagali so tudi zakonske dopolnitve, ki bi uvedle obvezno vključevanje lokalnih skupnosti že v zgodnji fazi načrtovanja, določitev mejnih vrednosti za nizkofrekvenčni hrup ter minimalne odmike od naselij.

Ministrstvo: Zakonodaja že vsebuje varovalke

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo opozorila SDS zavračajo. Državna sekretarka Tina Seršen je izpostavila, da je slovenska zakonodaja ena najstrožjih v EU, kar omogoča celo prekomerno blokiranje projektov: »Varovalke so tako močne, da investitorji pogosto naletijo na nepremostljive ovire – celo tam, kjer bi bile lokacije energetsko smiselne. To ustvarja neravnovesje med interesom razvoja in pravico do ugovora.«

Ministrstvo pripravlja spremembe uredbe o hrupu, ki bodo naslovile tudi vprašanja vpliva vetrnih elektrarn na zdravje in kakovost bivanja, a poudarja, da je vsak projekt že zdaj podvržen strogi presoji vplivov na okolje.

Gospodarstvo: Veterno energijo dušijo zavajanja in odpor

Predstavniki industrije so na seji izpostavili, da Slovenija ne bo dosegla podnebnih ciljev brez vključitve vetra v energetski miks. Janez Tratnik, direktor podjetja AAE Gamit, ki razvija nova vetrna polja, je opozoril na zavajajoče informacije, ki se širijo v javnosti: »Projekti so pogosto predmet čustvenih odzivov, ne pa racionalne presoje. Ljudje so prestrašeni z miti, ki nimajo znanstvene podlage – od smrtonosnega hrupa do množičnega pobijanja ptic.«

Tudi Primož Kapus iz Gospodarskega interesnega združenja vetrne energije (GIZ VE) je bil neposreden: »Zaviranje razvoja vetra je nevarno za vse prebivalce. Neposredno ogroža zanesljivost in cenovno dostopnost oskrbe z elektriko, saj brez vetra večamo odvisnost od uvoza.«

Civilna družba: Narava se uničuje, ljudi se izključuje

Predstavniki civilnih iniciativ in lokalnih skupnosti so nasprotno opozorili, da trenutni sistem izključuje prebivalce in uničuje naravno dediščino. Koordinator združenja Slovenija brez vetrnih elektrarn, Diego Loredan, je bil oster: »Postopki vodijo v trajno degradacijo prostora. Lokalna skupnost se izključuje, narava pa uničuje. To ni energetski prehod – to je družbeni konflikt.« V iniciativi zahtevajo moratorij na vetrne projekte, dokler ne bo vzpostavljen nov, vključujoč in okoljsko odgovoren sistem umeščanja.

Komisija postregla z rešitvami za lažjo implementacijo vetrne energije

Komisija je sprejela sklep o zagotovitvi dodatnih sredstev za posodobitev elektroenergetskega sistema, s katerim poziva vlado, da v državnem proračunu zagotovi dodatna finančna sredstva za nadgradnjo in razvoj elektroenergetskega omrežja, kar je ključno za uspešno vključevanje nestanovitnih obnovljivih virov energije, kot so vetrne elektrarne, ter za dolgoročno stabilnost in zanesljivost oskrbe z električno energijo.

Drugi sprejeti sklep pa je sklep o prednosti vseh obnovljivih virov energije v energetski politiki, ki vladi priporoča, da pri načrtovanju energetske politike in pripravi zakonodaje daje prednost izkoriščanju vseh obnovljivih virov energije ob upoštevanju prostorskih, okoljskih in družbenih danosti, s celovito presojo njihovih vplivov na naravo, okolje in zdravje ljudi.

VIR: Naš Stik