Energetske novice

Proizvodnja in uporaba vodika v EU precej zaostajata za načrti

Datum objave:

petek, 17. oktober 2025

Avtor:

Brane Janjič

V skladu z načrtom RePower EU naj bi do leta 2030 v EU proizvedli deset milijonov ton obnovljivega vodika na leto in ga še toliko uvozili, pri čemer naj bi deset odstotkov celotne rabe predstavljal zeleni vodik. Trenutni rezultati kažejo, da naj bi po najbolj optimističnem scenariju do konca desetletja lahko prišli le do približno polovice želenih proizvodnih količin.

Razlogov, da uvajanje vodikovih tehnologij poteka precej počasneje, kot je bilo sprva predvideno je več, med poglavitnimi pa so udeleženci mednarodnega foruma o vodikovih tehnologijah, ki je potekal v Zagorju ob Savi, izpostavili pomanjkljivo regulatorno okolje, pomanjkanje spodbud tako za proizvajalce vodika kot njegove uporabnike, pomanjkanje enotnih standardov glede tega, kaj sploh sodi med obnovljiv vodik, ter prepočasno vzpostavljanje potrebne prenosne infrastrukture.

Kot je povedal Davor Rašič iz ministrstva za okolje, prostor in energijo so podobne odgovore dobili tudi avtorji nedavne evropske raziskave o poglavitnih ovirah za hitrejši razmah vodika na območju držav osrednje Evrope. Pri tem pa je raziskava tudi pokazala, da bo za uresničitev zelo ambicioznih načrtov glede uporabe vodika tako v industriji kot prometu, treba zagotoviti tudi precejšnja dodatna sredstva, in sicer tako za namene izvajanja podpornih shem kot za dodelitev spodbud proizvajalcem, saj trenutne proizvodne cene vodika niso konkurenčne drugim virom.

V pripravo akcijskega načrta za vodik vključena široka paleta deležnikov

Na ravni EU je sicer poleg že sprejetih direktiv in smernic glede vodika in uporabe vodikovih tehnologij, v pripravi tudi nova zakonodaja. Čaka pa nas tudi prenos tako imenovanega plinskega paketa, ki naj bi uzakonil odgovore na še nekatera odprta vprašanja. V Sloveniji naj bi sicer podrobnejše smernice glede nadaljnjega razvoja in uporabe vodikovih tehnologij podal Akcijski načrt za vodik, ki je v pripravi in naj bi ga sprejeli najpozneje do poletja prihodnje leto.

Po besedah mag. Staneta Meršeta iz IJS so v skupino, ki pripravlja Akcijski načrt za vodik, vključeni vsi ključni deležniki, od operaterjev prenosnega elektroenergetskega in plinskega omrežja, predstavnikov strojne Fakultete Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta, predstavnikov energetskega sektorja in industrije ter instituta za ekonomske analize. Pripravljavcem pa so v veliko pomoč tudi strokovna posvetovalna srečanja, kot je bil ta v Zasavju, saj omogočajo, da se predstavijo konkretne težave in izzivi, s katerimi se srečujejo uporabniki vodikovih tehnologij. 

To naj bi bil tudi recept, da bi na koncu postopka oblikovanja tega dokumenta prišli do kakovostne vsebine oziroma do »potrebnih ukrepov in priporočil odločevalcem za vzpostavitev spodbudnega razvojnega okolja, ki bo omogočilo vzpostavitev trajnostnega vodikovega ekosistema v Sloveniji za nadaljnji razvoj proizvodnje in uporabe vodika ter potrebne infrastrukture v Sloveniji skladno s cilji NEPN.«

Zasavje želi postati središče razvoja novih tehnologij

Da so zakonodajno-regulatorni forum o prihodnosti vodika organizirali v Zasavju ni naključje, saj gre za regijo, ki jo je energetika v minulih desetletjih močno zaznamovala. Hkrati pa so se v tamkajšnjih občinah v skladu s prizadevanji za pravičen prehod lotili celovitega gospodarskega in energetskega prestrukturiranja, v okviru katerega iščejo prostor tudi za nove tehnologije. Kot je bilo povedano na forumu, regija razpolaga z ustreznimi naravnimi viri, potrebno energetsko in prometno infrastrukturo, razvojno usmerjenimi podjetji in znanjem, pri čemer je bil v regiji nedavno ustanovljen tudi sodoben Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije.

VIR: Naš Stik