Energetske novice

Med atomom in algoritmom: Karierna pot dr. Dejana Paravana

Datum objave:

ponedeljek, 20. oktober 2025

Avtor:

Mare Bačnar

Portret dr. Dejana Paravana razkriva inženirja in strateškega misleca, ki je iz sveta enačb in energetskih modelov zgradil vplivno kariero v središču slovenske energetike, njegov tihi odhod z vrha GEN energije pa odpira vprašanja o ravnotežju med stroko, politiko in prihodnostjo jedrske vizije države.

Odhod Paravana s čela GEN energije

Minuli teden se je Nadzorni svet družbe GEN energija seznanil z odstopno izjavo dr. Dejana Paravana s čela GEN energije. Brez nastopa za kamere. Brez znanih pojasnil v medijih. Le odstopna izjava, oddana nadzornemu svetu. Mnogi so to razumeli kot dejanje v njegovem značilnem slogu – premišljeno in brez odvečnih signalov. Osredotočen na sistem, strukturo, dolgoročni načrt.

V slovenskem energetskem prostoru je redko najti človeka, ki je bil v zadnjih desetletjih tako pogosto blizu odločanja, pa tako redko v središču pozornosti. Paravan velja za zadržanega strokovnjaka – analitika, ki zna računati, modelirati, pretehtati tveganja. In obenem za enega redkih, ki zna tehnično znanje prevesti v razvojno strategijo.

Kariera v številkah in preobratih

Dejan Paravan je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2004 tudi doktoriral. Njegovo zgodnje znanstveno delo je bilo usmerjeno v optimizacijo proizvodnje v pogojih liberaliziranih energetskih trgov. Kariero je začel kot raziskovalec in asistent, vendar se je hitro preusmeril v prakso.

Med letoma 2004 in 2006 je bil zaposlen v Istrabenz Gorenje, po podatkih razpoložljivih virov kot vodja prodaje in trgovanja. Nato se je pridružil podjetju GEN-I, ki ga je vodil njegov mentor in prijatelj, danes pa predsednik vlade Robert Golob.

Tam je v naslednjih letih opravljal več vodilnih funkcij – med drugim kot direktor prodaje, direktor strateških inovacij, član uprave in v določenem obdobju tudi predsednik uprave. GEN-I je v tem obdobju postalo eno vodilnih energetskih podjetij, Paravan pa eden ključnih operativcev v tem razvoju. Jeseni 2022 ga je nadzorni svet družbe GEN energija imenoval za novega generalnega direktorja. Na tem mestu je nasledil Blaža Košoroka. Mandat je Paravan nastopil 1. novembra istega leta.

Vizija JEK2 in strateška umirjenost

Kot generalni direktor je postal eden glavnih obrazov projekta JEK2 – drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Gre za največji strateški infrastrukturni projekt Slovenije v tem desetletju. Paravan je v javnih nastopih investicijsko odločitev postavljal okvirno v leto 2028, začetek gradnje pa v naslednje desetletje.

Pod njegovim vodstvom je GEN energija okrepila aktivnosti na področju majhnih modularnih reaktorjev (SMR), ki jih je Paravan v izjavah označil kot “potencialno dopolnilo konvencionalni jedrski tehnologiji”. V strokovnih krogih doma in v tujini se je uveljavil kot zagovornik energetske stabilnosti, ki mora po njegovem vključevati jedrsko komponento.

Plača, pritiski in odhod

Po podatkih, ki jih je objavil Forbes, je Paravanov letni neto prihodek v družbi GEN energija v letu 2023 znašal 92.609 evrov. Plača naj bi po podatkih Forbes dosegala 3,94-kratnik povprečne bruto plače v Skupini GEN, kar je visoko, vendar ostaja znotraj regulativne omejitve petkratnika, ki velja za državna podjetja.

Po poročanju portala 24ur so se proti koncu njegovega mandata pojavila neuradna poročila o napetostih med upravo in nadzornim svetom, ki ga vodi Žiga Debeljak. Neuradni viri istega medija so nakazovali možnost, da bi Paravanu lahko sledila tudi finančna direktorica Nada Drobne Popović in operativni direktor Bruno Glaser, vendar sta, vsaj za zdaj, oba ostala na svojih položajih.

GEN energija je v kratkem sporočilu za javnost potrdila Paravanov odstop in napovedala, da bo nadzorni svet začel postopek iskanja novega direktorja.

Premik v zasebni sektor?

Po poročanju portala Necenzurirano naj bi se Paravan zaposlil v podjetju NGEN, tehnološkem podjetju, ki razvija sisteme za baterijsko hranjenje, digitalizacijo omrežij in pametno upravljanje energije.

Čeprav tega nobena stran uradno še ne potrjuje, bi takšna selitev pomenila prehod iz jedrske paradigme državnega sistema v bolj fleksibilen, digitalni in tržno usmerjen energetski sektor. Kot osebna karierna poteza je ta premik logičen korak – od klasične infrastrukture k podatkovno podprti energetski prihodnosti.

Prisluhnimo tišini

V energetiki so takšni odhodi redki in lahko pomenijo več kot osebno odločitev. Paravanov molk po odstopu ni zgolj zadržanost, temveč znak razmisleka o dogajanju v sistemu, kjer dejanja povedo več kot besede. Paravan je veljal za racionalnega, analitičnega, zadržanega voditelja – človeka, ki so mu zaupali, ker je znal misliti več korakov naprej, obenem pa se ni zdelo, da bi za svoje odločitve iskal potrditve od zunaj.

Zato njegov odhod odpira več vprašanj kot odgovorov. Kdo bo zdaj vodil projekt JEK2? Kdo bo postavljal temelje dolgoročne energetske stabilnosti? In kdo bo znal usklajevati interese med državnim in zasebnim sektorjem, med jedrsko prihodnostjo in obnovljivimi viri?

VIR: Naš Stik