Energetske novice

COP30: konferenca resnice o podnebni prihodnosti

Avtor:

Polona Bahun

V brazilskem Belému se je včeraj uradno začelo 30. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP30), ki bo v dveh tednih skušalo začrtati konkretne korake za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Slovenijo v prvem tednu zastopa državni sekretar Uroš Vajgl, v drugem pa se bo pogajanj na ministrski ravni udeležil minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Ambiciozni cilji, a prepočasen napredek

Konferenca, ki jo vodi brazilski veleposlanik André Corrêa do Lago, naj bi bila po besedah gostiteljev 'konferenca implementacije in rešitev', kjer bodo podnebni ukrepi umeščeni v vse vidike družbe in gospodarstva. »Multilateralizem ima ključno vlogo pri učinkovitem odzivanju na podnebno krizo,« je poudaril Corrêa do Lago.

Izvršni sekretar UNFCCC Simon Stiell je opozoril, da je napredek pri zamejitvi segrevanja sicer opazen, a nezadosten: »Neukrepanje je tako politično kot gospodarsko nesmiselno.«

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pa je izpostavil potrebo po preusmeritvi globalnih sredstev iz vojn v podnebne ukrepe: »S svojimi podnebnimi prizadevanji gremo v pravo smer, a prepočasi. Ljudje morajo biti v središču podnebnega ukrepanja.«

V ospredju zmanjšanje izpustov, prilagajanje in financiranje

Pogodbenice bodo razpravljale o rezultatih sinteznega poročila o nacionalno določenih prispevkih (NDC) in o krepitvi ambicij za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. EU je tik pred začetkom konference potrdila svoj posodobljeni NDC, ki predvideva zmanjšanje neto izpustov za do 72,5 odstotka do leta 2035.

Posebna pozornost bo namenjena tudi prilagajanju na podnebne spremembe, novemu cilju za podnebno financiranje (NCQG) ter podpori državam v razvoju. Pomembna tema bo tudi prvi globalni pregled izvajanja Pariškega sporazuma (Global Stocktake), ki naj bi spodbudil države k bolj ambicioznim ukrepom.
Slovenija bo na COP30 zagovarjala pravičen prehod, znanstveno utemeljene cilje in okrepljeno podporo najbolj ranljivim državam.

Kritični pogled slovenskih predstavnikov civilne družbe

Nevladne organizacije opozarjajo, da razkorak med pričakovanji in dejanskimi rezultati COP konferenc postaja vse večji. V Umanoteri so za Naš stik izrazili pesimizem: »Leto 2024 je bilo najtoplejše leto v zgodovini, leto z največjimi izpusti toplogrednih plinov in leto z največjim povečanjem koncentracije CO₂ v atmosferi. Zato lahko rečemo, da glede na širšo sliko nimam nobenih pričakovanj,« so povedali. Po njihovem mnenju lahko konferenca prinese le 'kozmetične izboljšave' na področju podnebnega financiranja ali zaščite gozdov, a »bistvenega napredka ne bomo videli.«

Greenpeace pa od svetovnih voditeljev pričakuje konkretne zaveze. Kot so poudarili: mora »COP30 prinesti akcijski načrt za zaustavitev uničevanja gozdov do leta 2030 in za pospešitev pravičnega energetskega prehoda stran od fosilnih goriv.« Ob tem izpostavljajo pomen povezovanja obeh ključnih agend – opuščanja fosilnih goriv in zaščite gozdov – ter spoštovanja pravic staroselskih ljudstev in lokalnih skupnosti. »To je tisto, kar lahko COP30 spremeni v konferenco, ki bo ohranila možnost doseganja cilja 1,5 °C – in nenazadnje to je tisto, kar pričakujemo in želimo, da se bo na COP30 tudi dejansko zgodilo.«

VIR: Naš Stik