Energetske novice

Predvolilno o energetiki

STA je stranke pred volitvami povprašala o njihovih stališčih glede ključnih energetskih vprašanj. Večina strank, ki se bodo 22. marca potegovale za vstop v državni zbor, prihodnji elektroenergetski sistem vidi kot kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov (OVE). Ob tem številne izpostavljajo tudi potrebo po nadgradnji elektroenergetskega omrežja, razvoju hranilnikov energije ter novih proizvodnih zmogljivostih.

Stranke o prihodnji oskrbi z elektriko

Pri tem stranke izpostavljajo različne vire in projekte za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo. V Gibanju Svoboda poudarjajo razvoj sončnih elektrarn, dokončanje hidroelektrarn na Savi ter vlaganja v elektroenergetsko omrežje in hranilnike energije. NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča zagovarjajo širitev sončnih elektrarn, predvsem na degradiranih območjih, večjo izrabo vodnega potenciala rek ter razvoj geotermalne energije.

Piratska stranka poleg nove jedrske elektrarne predlaga tudi gradnjo črpalnih hidroelektrarn (ČHE). Socialni demokrati poleg jedrske energije predlagajo zagon hidroelektrarne Mokrice, črpalne hidroelektrarne Kozjak ter gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ob tem pa omenjajo tudi dodatne plinske elektrarne.

SNS jedrsko energijo vidi kot temelj elektroenergetskega sistema, hidroenergijo kot dopolnitev, plinske elektrarne pa kot rezervni vir. Koalicija Alternativa za Slovenijo predlaga gradnjo treh jedrskih blokov po 800 megavatov s kitajsko tehnologijo in kitajskimi izvajalci. Po njihovih ocenah bi bil tak projekt približno trikrat cenejši od gradnje z zahodno tehnologijo.

Levica in Vesna dolgoročno pričakujeta sistem, v katerem bi približno dve tretjini elektrike prihajali iz obnovljivih virov, tretjina pa iz jedrske energije. Podpirata tudi podaljšanje obratovanja Nuklearne elektrarne Krško do leta 2062. Stranka Mi, socialisti! pa zagovarja energetski sistem, ki bi v celoti temeljil na obnovljivih virih energije.

Stranke večinoma za Jek 2

Posebno vprašanje med strankami je tudi izgradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Jek 2). Projekt podpira večina strank, med njimi Demokrati, SDS, NSi, Piratska stranka, SNS, Resni.ca in stranka Zaupanje.

Nekatere stranke podporo pogojujejo z dodatnimi analizami, ekonomiko projekta ali referendumom. Socialni demokrati in stranka Prerod menijo, da je treba pred odločitvijo dokončati tehnično-ekonomske analize in opraviti javno razpravo. Levica in Vesna pa izpostavljata potrebo po neodvisni predstavitvi tveganj projekta pred referendumom.

Izgradnji Jek 2 izrecno nasprotuje stranka Mi, socialisti!. V gibanju Resni.ca med drugim zagovarjajo tudi ločitev cen električne energije od evropskega energetskega trga, da bi ohranili konkurenčnost industrije. V SNS pa med drugim predlagajo izplačilo Hrvaške iz lastništva Nuklearne elektrarne Krško.

Pri obračunu omrežnine se večina strank zavzema za enostavnejši in bolj pregleden sistem. Demokrati menijo, da mora biti obračun bolj predvidljiv, SDS pa se zavzema za pregledno in stroškovno utemeljeno metodologijo. SNS poudarja, da mora biti sistem enostaven in brez skritih zelenih prispevkov.

Omrežnina: večina za poenostavitev

Piratska stranka opozarja, da obračun ne bi smel kaznovati ljudi, ki si ne morejo privoščiti energetsko učinkovitejših naprav. Levica in Vesna zagovarjata obračun glede na dejansko uporabo omrežja, podporo obnovljivim virom pa bi urejali z drugimi mehanizmi.

V Gibanju Svoboda podpirajo tudi spodbujanje čistih tehnologij prek omrežnine. Socialni demokrati ocenjujejo, da je obstoječa metodologija načeloma ustrezna, vendar bi bilo treba zmanjšati število časovnih blokov in uravnotežiti tarife. Koalicija Alternativa za Slovenijo pa meni, da bi morala biti omrežnina namenjena predvsem vzdrževanju omrežja. Kot primer navajajo nedavne poškodbe električnih vodov ob obilnem sneženju na severovzhodu države.

VIR: Naš Stik