Energetske novice

Zakaj je plavajoča sončna elektrarna bolj učinkovita od kopenske?

O učinkovitosti plavajočih sončnih panelov smo se ob robu konference Energetika in okolje 26' pogovarjali s Simonom Čižmekom iz Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), vodjo projekta plavajoče sončne elektrarne Družmirje. Kot je povedal, sami sončni paneli niso nič bolj učinkoviti kot pri klasičnih elektrarnah, razlika pa izhaja iz pogojev delovanja. »Paneli so enaki, vendar na vodi delujejo pri nižjih temperaturah. Ker z višjo temperaturo njihova učinkovitost pada, lahko to pomeni večjo proizvodnjo.«

Na učinkovitost vpliva tudi vodna površina, ki deluje kot hladilni medij. »Jezero se ne segreje tako kot streha ali tla, hkrati pa izhlapevanje dodatno prispeva k hlajenju modulov.« Deloma lahko k proizvodnji prispeva tudi odboj svetlobe od vodne gladine, vendar ne gre za ključni dejavnik. »Del svetlobe se odbije od vode nazaj proti panelom, kar lahko vpliva na izkoristek.«

Vzdrževanje ne bo »nujno dražje«

Glede vzdrževanja poudarja, da to ni nujno dražje, temveč je odvisno od zasnove in velikosti sistema. »Pri večjih sistemih, kjer je oprema zbrana na enem mestu, je vzdrževanje lahko tudi bolj učinkovito. Lažje je izvajati preglede in posege, dostop do elektrarne pa je primerljiv s klasičnimi sončnimi elektrarnami.«

Po njegovih besedah si je ekipa predhodno podobne projekte ogledala tudi v tujini, kjer so pridobili izkušnje za razvoj domače rešitve. Med bližnjimi referencami izpostavljajo Avstrijo, kjer so si ogledali manjšo plavajočo sončno elektrarno kot izhodišče za zasnovo projekta. Obiskali so tudi večji projekt na severu Francije z okoli 70 megavati instalirane moči, ki predstavlja enega pomembnejših evropskih primerov. 

Vlada potrdila DPN

Vlada je v četrtek izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za plavajočo sončno elektrarno Družmirje, s katero določa pogoje za umeščanje projekta v prostor in nadaljnje postopke. Ocenjeni tehnični potencial znaša do 140 megavatov instalirane moči, končna konfiguracija pa bo določena v nadaljnjih fazah projekta.

Prostorski načrt poleg energetskega objekta predvideva tudi širšo ureditev območja jezera, ki ni nujno neposredno povezana z investicijo elektrarne. Med drugim so predvidene sprehajalne in kolesarske poti, rekreacijske površine, zasaditve ter plaža s čolnarno in kopališčem. Na severni strani jezera načrtujejo tudi novo vstopno točko z večnamenskimi površinami, poleg tega pa še adrenalinski park, pasji poligon, urbane vrtove in razgledni stolp. 

VIR: Naš Stik