Energetske novice

ELES opozarja: elektrifikacija ogrevanja ima omejitve

Elektrifikacija povečuje pritisk na sistem

Na strokovni konferenci Povezani in pametni energetski sistemi za cenovno dostopno daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so jo organizirali Energetska zbornica Slovenije, ELES in Slovensko združenje za energetiko, je bilo sporočilo jasno: elektrifikacija sama po sebi ne bo dovolj. V ospredje prihaja širši koncept defosilizacije ogrevanja, torej postopnega opuščanja fosilnih goriv z uporabo kombinacije različnih virov.

Kot je opozoril mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije v družbi ELES, bi popolna elektrifikacija ogrevanja lahko Slovenijo pozimi potisnila do okoli 4.000 megavatov konične obremenitve. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi toplotne črpalke, ki povečujejo konično porabo. »Številka 4.000 megavatov se pozimi ne ujema dobro s proizvodnjo iz sončnih elektrarn,« je povedal. Za primerjavo: danes Slovenija beleži okoli 2.300 megavatov koničnih obremenitev, približno 80 odstotkov porabe vse energije v gospodinjstvih pa predstavlja prav ogrevanje. Zato odločitev o načinu ogrevanja ni preprosta.

»Ljudje pogosto niso pozorni na to, kaj to pomeni za celoten sistem,« je opozoril. »Pozimi poraba za ogrevanje ne sovpada s proizvodnjo iz sonca. To neskladje pomeni večjo odvisnost od omrežja, velikih proizvodnih virov in hranilnikov.« Posledica so višji stroški. »Tudi če energijo pripeljemo do gospodinjstev, ne bo poceni. Ključno vprašanje je dostopnost – ali omrežje uporabnike povezuje z najugodnejšimi viri.« Širitev omrežja sama po sebi ne rešuje težave. »Če podvojimo ali potrojimo omrežje, a ostanemo pri neoptimalnih virih, problema nismo rešili.« ELES kot operater elektroenergetskega sistema sicer zagovarja rešitve, ki zmanjšujejo pritisk na omrežje, kar je tudi v interesu stabilnosti sistema.

Če elektrifikacija ni dovolj, kaj potem?

Primer Danske kaže, da so takšni sistemi lahko učinkoviti. ELES in danski operater Energinet zato v skupni študiji poudarjata integriran pristop. V študiji o defosilizaciji sektorja ogrevanja z integriranim energetskim pristopom ugotavljata, da je prihodnost v povezovanju sektorjev – elektrike, toplote in plina.

Gre za integriran pristop, ki poleg razogljičenja naslavlja tudi odpornost sistema na cenovne šoke. »Čezsektorsko integrirani sistemi omogočajo uporabo različnih energentov in zmanjšujejo potrebe po velikih investicijah v infrastrukturo, kar dolgoročno pomeni nižje stroške za uporabnike,« je poudaril Salobir. Pri tem ima pomembno vlogo daljinsko ogrevanje. Ne kot ena tehnologija, ampak kot način povezovanja različnih virov.

»Integrirani energetski sistemi omogočajo prehajanje med energenti – danes plin, jutri biomasa, v prihodnje vodik. Hkrati omogočajo izrabo odpadne toplote in sezonsko shranjevanje energije.« Kot primer navaja Dansko, kjer so sistemi daljinskega ogrevanja v času energetske krize beležili bistveno manjše podražitve – v povprečju okoli 6 do 7 odstotkov, kar v študiji povezujejo s širšo uporabo integriranih energetskih rešitev.

Slovenija: potencial in realni izzivi

Slovenija ima po eni strani velik potencial, po drugi pa izrazite vrzeli. Sistemov daljinskega ogrevanja je razmeroma malo, ogrevanje pa ostaja v veliki meri odvisno od fosilnih goriv in individualnih rešitev. Pomemben del predstavlja biomasa. »Danes imamo več kot 4 teravatne ure letne porabe iz biomase, kar je pomemben del ogrevanja v individualnih sistemih, ki jih bo treba vključiti v prihodnje rešitve,« je povedal Salobir. Velik izziv bodo tudi energetske skupnosti. »Takšni sistemi brez njih ne morejo delovati.« Vzpostavljanje takšnih skupnosti v praksi pomeni usklajevanje med občinami, podjetji in gospodinjstvi.

V Elesu želijo preveriti, ali je mogoče doseči stabilno in cenovno dostopno ogrevanje na ravni 40 do 60 evrov na megavatno uro s pilotnimi projekti. »Takšnih primerov danes praktično nimamo. Zato želimo pokazati, da je to mogoče – z uporabo hranilnikov, toplotnih črpalk in obnovljivih virov,« je zaključil Salobir. Pot ne bo enostavna. »Na tej poti bo veliko izzivov. A verjamemo, da je možna.« 

VIR: Naš Stik