Energetske novice

»Slovenija skladišč plina nima, zato je treba zmogljivosti najemati zunaj naših meja«

Vlada je dobavitelje plina pozvala k pravočasnemu sklepanju pogodb o nakupu in skladiščenju, da bodo do začetka zime zagotovljene zadostne zaloge. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob tem izpostavil, da je pravočasno sklepanje dogovorov ključno za stabilnost oskrbe in omejevanje cenovnih tveganj. Vlada je hkrati uvedla nadzor nad dvigi cen električne energije in zemeljskega plina za določene skupine odjemalcev.

Kot je pojasnil Dejan Koletnik, nadzornik za skladnost iz družbe Plinovodi in predsednik Slovenskega združenja za energetiko (SZE), s katerim smo govorili ob robu konference Povezani in pametni, je Slovenija vključena v evropski plinski trg in razmeroma diverzificirana z vidika dostopa do različnih dobavnih poti.

»Slovenija skladišč nima, zato je treba skladiščne zmogljivosti najemati zunaj naših meja,« je dejal. Dodal je, da je takšna ureditev značilna za države brez lastnih skladišč, pri čemer dobavitelji že sklepajo dolgoročne pogodbe za zakup kapacitet v tujini. Po njegovih besedah bi zgodnejše sklepanje pogodb lahko za nas prineslo pozitiven rezultat. »Takšen pristop bi povečal stopnjo zanesljivosti oskrbe v Sloveniji,« je dejal. Ob tem je ocenil, da je vsaka odločitev, ki prispeva k večji zanesljivosti oskrbe, »dobrodošla in pravilna«. Dobavitelji morajo skladno z nacionalno zakonodajo, ki izhaja iz evropskih pravil o varnosti oskrbe, zagotoviti ustrezne ravni skladiščenega plina. Slovenija lastnih skladišč nima, zato te obveznosti izpolnjujejo z zakupom kapacitet v drugih državah članicah.

Ob tem operater prenosnega sistema plina Slovenije - Plinovodi skupaj z madžarskim operaterjem FGSZ načrtuje novo čezmejno plinsko povezavo med državama. Projekt, za katerega sta družbi pred časom podpisali pismo o nameri, naj bi po navedbah Plinovodov okrepil zanesljivost oskrbe, izboljšal povezanost prenosnih sistemov in povečal dostop do skladišč plina v regiji. Dvosmerna povezava bi omogočila medsebojni pretok plina ter večjo diverzifikacijo dobavnih poti. Infrastruktura naj bi bila ob tem pripravljena tudi za prihodnji transport obnovljivih plinov, kot sta vodik in biometan. 

VIR: Naš Stik