Energetske novice

Priložnosti in pasti souporabe

Od julija naprej bodo lastniki proizvodnih naprav iz obnovljivih virov lahko presežke proizvedene energije, ki jih ne porabijo sami in jih zato oddajo v omrežje, prenesli neposredno na druge odjemalce v Sloveniji, ne glede na to, kako blizu živijo.

Koncept t. i. souporabe električne energije je uvedla junija lani sprejeta novela zakona o oskrbi z električno energijo, njen namen pa je racionalnejša poraba presežkov proizvodnje iz sončnih elektrarn. Poenostavljeno povedano, v trenutkih, ko bo proizvodna naprava pri odjemalcu (v veliki večini primerov sončna elektrarna) proizvajala več energije od trenutnih potreb odjemalca, bo del teh presežkov lahko porabljal drug odjemalec in si tako znižal račun za dobavljeno električno energijo.

Vsi razen velikih podjetij

Kot pojasnjuje Anja Kampuš, vodja maloprodaje pri dobavitelju električne energije ECE, ki oskrbuje približno 15 odstotkov gospodinjskih odjemalcev v Sloveniji, se lahko v souporabo vključijo vsi odjemalci, tj. fizične osebe in podjetja, če je njihovo odjemno mesto opremljeno s pametnim števcem, ki je spodoben odčitavanja porabe v 15-minutnih intervalih. Izjeme so samo velika podjetja.

Energijo lahko v souporabo oddaja kdor koli (razen velikih podjetij), ki ima za svojim merilnim mestom nameščeno proizvodno napravo in ki ustvarja presežke električne energije, ki jih pošilja v omrežje. »V poštev pridejo naprave, priključene po starih shemi letnih neto meritev, in naprave, priključene po novi shemi skladno z ZSROVE,« je pojasnila Kampuš. Izjema so skupnostne samooskrbe po EZ-1, ker imajo celotno proizvodnjo razdeljeno med člane skupnosti, in skupnosti po ZSROVE, če imajo med člane skupnosti že razdeljeno celotno proizvodnjo. Edina omejitev za lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn po stari shemi net meteringa je, da ne morejo biti prejemniki energije iz souporabe, ampak samo oddajniki.

Za prejemnika in oddajnik ni nujno, da sta na območju istega distribucijskega podjetja ali da imata istega dobavitelja.

Dogovorite se sami

Oddajnik in prejemnik energije iz souporabe se sama dogovorita o pogojih – o ceni električne energije v souporabi (lahko je tudi 0) in deležu presežkov proizvodnje, ki jih je oddajnik pripravljen dati na voljo (zaokroženo na celoten odstotek, brez decimalk). Dogovor o deležu odstopljene elektrike registrirata na portalu Moj Elektro, morebitno plačilo za oddano električno energijo pa je povsem v njuni domeni – dobavitelji in distributerji tega podatka nimajo.

Oddajnik na portalu Moj Elektro izpolni obrazec in odda vlogo, prejemnik pa jo mora potrditi. Na podlagi registriranega dogovora morajo nato pristojna elektrodistribucijska podjetja in dobavitelji električne energije urediti vse potrebno za pravilen obračun energije iz souporabe.

Dogovore o souporabi odjemalci lahko sklepajo že od začetka junija naprej. Tisti dogovori, ki so na portalu Moj Elektro registrirani do 10. v mesecu, se lahko začnejo uresničevati z naslednjim mesecem.

Električna energija iz souporabe se bo obračunavala v 15-minutnih intervalih. Prejemnik jo bo lahko koristil samo v tistih intervalih, v katerih bo proizvodna naprava oddajnika oddajala energijo v omrežje.

»Če prejemnik v posameznem 15-minutnem intervalu ne bo porabil vse električne energije, ki mu pripada po dogovoru o souporabi, bo neporabljena energija neodplačno prešla v bilanco dobavitelja prejemnika,« pojasnjuje Anja Kampuš. »Ne oddajnik ne prejemnik pa ne bosta imela dodatnih stroškov, če prejemnik ne bo porabil vse njemu namenjene energije iz souporabe.«

Previdno pri razpolaganju s presežki

Pri izkoriščanju možnosti oddaje energije v souporabo pa bodo morali biti zlasti tisti samooskrbni odjemalci, ki so vključeni v staro shemo letnih neto meritev, previdni. Energija, ki jo bodo z dogovorom prepustili v souporabo, se bo namreč v celoti odštela od njihove letne proizvodnje, ne glede na dejansko porabo prejemnika. »Delež električne energije, ki jo oddajnik odda v souporabo, se oddajniku odpiše, in sicer ne glede na to, ali to energijo na drugi strani prejemnik tudi porabi ali ne. Za ta delež električne energije, oddane v omrežje, torej ne bo mogel brezplačno prevzeti nadomestne električne energije iz omrežja,« pojasnjuje Kampuš. »Če bo imel oddajnik ob koncu leta primanjkljaj proizvedene električne energije, bo moral razliko doplačati, tudi če prejemnik, ki mu je bil del proizvodnje namenjen, te energije sploh ni porabil.«

To pomeni, da bi se ob prevelikem deležu presežkov energije, ki bi jo namenili souporabi, lahko zgodilo, da bi ob obračunu proizvedene in prejete električne energije konec leta lahko v tem primeru zaznali primanjkljaj in bi morali razliko dokupiti. V takem primeru je treba torej dobro preračunati pričakovane presežke in primeren delež teh presežkov, ki se jim lahko odrečemo, da se nam račun na koncu leta še vedno izide.

»Če nekdo letno porabi 10.000 kWh, v omrežje pa njegova sončna elektrarna odda 12.000 kWh, mu ob koncu leta ni treba doplačati ničesar. Če bi tretjino električne energije, oddane v omrežje, namenil za souporabo, pa bi njegova proizvodnja za letni obračun znašala samo 8.000 kWh, bi to pomenilo, da mora za manjkajočih 2.000 kWh doplačati.« Hkrati pa mogoče vse energije, ki jo bo oddal v souporabo, prejemnik niti ne bo uporabil.

Po besedah Anje Kampuš je od odjemalcev ECE s samooskrbnimi napravami na letnem net meteringu vsaj polovica takih, ki na letni ravni ustvarjajo presežke proizvodnje. »Takih, ki ustvarjajo dovolj velike presežke, da bi bil zanje zanimiv koncept souporabe, je po grobi oceni od 20 do 30 odstotkov. Je pa seveda zelo nehvaležno napovedovati, koliko se jih bo za to dejansko odločilo. Presežki se seveda tudi spreminjajo glede na osončenost posameznega leta in porabe pri odjemalcih.«

Na začetku po njenih besedah ne pričakujejo velikega navala na souporabo. »Sčasoma pa bi zanimanje utegnilo naraščati.«

Poraba mora biti hkratna s proizvodnjo

Pri spoznavanju koncepta souporabe je ključno zavedanje, da se bo električna energija obračunavala v 15-minutnih intervalih, ne pa na dnevni, mesečni ali na letni ravni. Torej, prejemnik bo lahko energijo v okviru souporabe porabljal samo v tistih obdobjih dneva, ko proizvodna naprava oddajnika dejansko pošilja presežke v omrežje, ne pa šele zvečer ali naslednji dan.

Kot pravi Anja Kampuš, bo je glede tega med odjemalci še precej nerazumevanja. »Prve klice v naš klicni center na temo souporabe smo že prejeli. Opažamo, da si naši odjemalci koncept razlagajo na preprostejši način, kot pa dejansko v praksi poteka. Večina je razumela, da lahko presežke proizvodnje, ki so jih ustvarili čez leto, ob koncu leta podarijo sosedu. Ne zavedajo se, da se upoštevajo 15-minutne meritve in da se souporaba aktivna samo v trenutkih, ko oddajnik energijo pošilja v omrežje, prejemnik pa jo hkrati porablja.« 

Brez popusta pri omrežnini

Pomembno se je zavedati tudi, da bo morebiten dogovor o souporabi vplival samo na obračun dobavljene energije, ne pa tudi na omrežnino, ki bo obračunana enako kot do zdaj, ne glede na to, ali je uporabnik vključen v sistem souporabe ali ne. »Na računu bo imel prejemnik električne energije iz souporabe dve postavki za dobavljeno električno energijo – celotna prevzeta energija in količina energije, prejete v okviru souporabe.«

Prejemnik energije iz souporabe v realnem času ne bo mogel vedeti, kdaj porablja elektriko iz presežkov sončne proizvodnje. To bo lahko sklepal predvsem na podlagi vremenskih razmer in časa v dnevu – sredi dneva na sončen dan so oddani presežki navadno največji.

Natančne podatke bo lahko prejemnik preveril šele z enodnevnim zamikom na portalu Moj Elektro.

Bodo pozitivni učinki odtehtali dodatno raven kompleksnosti?

Za podjetja, odgovorna za obračun porabe električne energije, bo uvedba souporabe prinesla novo plast kompleksnosti. »Glavni izziv za nas kot dobavitelja je prilagoditev informacijskih sistemov, da bodo omogočali obračun souporabe. Dobavitelji bomo namreč morali na podlagi 15-minutnih meritev sami izračunavati oddano in prejeto energijo iz souporabe ter porabo pravilno prikazati na računu.«

Prihod koncepta souporabe za dobavitelje sicer pomeni tudi določene izzive pri načinu napovedovanja porabe njihovih odjemalcev, ki jo morajo izdelati za vsak 15-minutni interval v dnevu.  

Pa pričakujejo tudi kakšne pozitivne učinke za dobavitelje? »Z vidika dobavitelja lahko predvidimo, da bo ukrep pripomogel k večjemu razumevanju delovanja trga z energijo, odjemalci bodo spoznali zakonitosti proizvodnje in porabe električne energije, dobavitelji pa bomo dobili potencialnega odjemalca tudi za zahtevnejše rešitve, ki jih predvideva zeleni prehod,« je dejala Kampuš.

Po drugi strani souporaba prinaša tudi večjo fleksibilnost za odjemalce. »V kolikšni meri bodo koristi souporabe odtehtale dodatne administrativne in operativne stroške, pa bo pokazala praksa oziroma razvoj trga v prihodnjih letih.«

Na sistemski ravni pa naj bi souporaba prinesla racionalnejšo porabo presežkov proizvodnje iz sončnih elektrarn in s tem bolje načrtovano porabo električne energije v obdobjih, ko je proizvodnja največja in prihaja do presežkov v omrežju. 

VIR: https://www.nas-stik.si/