Energetske novice

12. Slovenska fotovoltaična konferenca ponudila vpogled v trende razvoja fotovoltaike

Konferenca je letos obeležila več pomembnih obletnic: 20 let obstoja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) na UL FE, 20 let od prve Slovenske fotovoltaične konference ter 20 let delovanja Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko (ETIP-PV). Slednjo je na dogodku zastopal tudi njen predsednik prof. dr. Rutger Schlatmann, eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju razvoja naprednih sončnih celic in prenosa fotovoltaičnih tehnologij v industrijo.

V uvodnem govoru je prof. dr. Marko Topič, predsednik konference in dekan UL FE, izpostavil, da so sončne elektrarne v letu 2025 globalno proizvedle največ električne energije med vsemi viri, s čimer so prehitele vetrne in jedrske elektrarne. Razlog je fleksibilnost in najnižja cena, kar je rezultat izjemnega tehnološkega napredka in inovacij na področju fotovoltaike v zadnjih desetletjih. Opozoril je tudi na nov investicijski trend v Sloveniji, kjer se poleg klasične gradnje sončnih elektrarn vse bolj uveljavlja model investiranja v sončne elektrarne s hranilniki, ki temelji na aktivnem trgovanju z električno energijo.

Prof. dr. Rutger Schlatmann je poudaril, da je fotovoltaika zaradi tehnološkega in ekonomskega napredka postala ena ključnih tehnologij energetskega prehoda. Ob tem je opozoril na razkorak med ambicioznimi evropskimi cilji in dejansko proizvodno zmogljivostjo v EU. Krepitev evropske proizvodnje po njegovih besedah le omejeno vpliva na končno ceno električne energije, pomembnejša pa je z vidika energetske in industrijske suverenosti. Največji potencial za nadaljnji razvoj vidi v sistemski integraciji fotovoltaike v omrežja in s hranilniki energije, pri čemer ostaja izboljševanje učinkovitosti sončnih celic ključni tehnološki vzvod. Posebej je izpostavil perovskitne tandemske sončne celice kot eno najobetavnejših prihodnjih tehnologij.

Stanje in projekti v Sloveniji

Stanje slovenskega fotovoltaičnega trga je predstavil Kristijan Brecl z UL FE. Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji delujočih 68.691 sončnih elektrarn s skupno močjo 1.519,3 MW, kar predstavlja 8-odstotno rast glede na leto prej. Slovenija dosega 723 W inštalirane moči na prebivalca, kar je približno 20 odstotkov pod evropskim povprečjem in jo uvršča na 13. mesto v EU.

Projekt sončne elektrarne Kanalski Vrh, ki ga je predstavil Gregor Koron iz Soških elektrarn Nova Gorica, predvideva 7,3 MWp moči in letno proizvodnjo približno 8.000 MWh električne energije ter razvoj v smeri parka obnovljivih virov z vključitvijo plavajoče sončne in vetrne elektrarne.

Ključna vloga prožnosti energetskega sistema

V drugem sklopu predavanj je bil poudarek na prožnosti elektroenergetskega sistema. Tomaž Dostal iz Iskraemeca je izpostavil, da je "povečanje penetracije sončnih elektrarn za samooskrbo v nizkonapetostnem omrežju mogoče doseči, če je izvajanje fleksibilnosti na strani omrežja tehnično enostavno, operativno obvladljivo in hkrati preprosto dostopno za končne odjemalce."

Uroš Kerin iz EIMV je poudaril prehod pametnih omrežij v digitalni ekosistem, ki v realnem času povezuje proizvodnjo, porabo, shranjevanje energije in različne sektorje gospodarstva. Miran Meža iz Megatela je predstavil vlogo električnih vozil kot aktivnega elementa energetskega sistema, kjer umetna inteligenca omogoča optimizacijo polnjenja glede na cene električne energije, Miha Valentinčič iz podjetja Avantcar pa je dodal, da električna vozila niso več le del mobilnosti, temveč postajajo del energetskega sistema, pri čemer se mobilnost in energetika vse bolj združujeta v enoten ekosistem, usmerjen k uporabniku.

Hranilniki energije so bili glavna tema tretjega sklopa konference. Marko Bahor iz ELESA je predstavil vlogo vodika kot ključnega energijskega vektorja za shranjevanje viškov energije ter povezovanje elektroenergetskega in plinskega sistema. Klemen Sterle iz podjetja Hermi je opozoril na pomen korozijske zaščite konstrukcijskih sistemov fotonapetostnih elektrarn, ki je ključna za zagotavljanje življenjske dobe in ekonomske upravičenosti investicij. Kot zadnji predavatelj pa je Žiga Miklič z UL FE predstavil pomen dinamičnih cen električne energije za optimizacijo delovanja sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov. Analiza evropskega trga električne energije kaže velike cenovne razlike preko dneva, ki omogočajo ekonomsko arbitražo, vendar lahko množična uporaba teh strategij dolgoročno vpliva na stabilizacijo cen in spremembo tržnih modelov.

Konferenca je pokazala, da energetski prehod ne temelji več zgolj na razvoju posameznih tehnologij, temveč na njihovem povezovanju v enoten, digitalen in prožen energetski sistem. Fotovoltaika pri tem ostaja osrednja tehnologija, njen nadaljnji razvoj pa je vse bolj odvisen od omrežij, hranilnikov, električne mobilnosti in novih tržnih modelov. 

VIR: O-STA