Energetske novice

GZS z ministrom Jernejem Vrtovcem o ključnih usmeritvah za konkurenčen in zanesljiv energetski sistem Slovenije

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma poudaril, da moramo »v Sloveniji končno zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo in pod konkurenčnimi pogoji. Energetika namreč predstavlja eno od prioritetnih področij za konkurenčnost in varnost države, kar izpostavljajo tudi gospodarstveniki in strokovnjaki v gospodarskem programu GZS Made in Slovenia 2035.« Opozoril je, da je bila Slovenija na področju energetike v preteklosti konkurenčna, vendar se je ta prednost v zadnjih letih zmanjšala. Energetski krizi v letih 2022 in 2026 sta po njegovih besedah jasno pokazali ranljivost Slovenije tako z vidika cen energije kot tudi zanesljivosti oskrbe. Izpostavil je, da je za energetsko intenzivno industrijo, ki predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva, zanesljiva oskrba z energijo ter primerljivost cen s konkurenti v tujini ključnega pomena in pogosto odločata o ohranitvi proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji.

GZS je poudarila nujnost strokovno utemeljenih odločitev na področju energetike in vključenost predstavnikov gospodarstva v vse pomembne odločitve o prihodnjem razvoju področja energetike v Sloveniji. S tem želi zbornica v imenu gospodarstva prispevati k čim hitrejši izvedbi novih proizvodnih zmogljivosti in potrebnih posodobitev elektroenergetskega omrežja. GZS je zato skupaj s prof. dr. Jožetom P. Damijanom in drugimi strokovnjaki že ob pripravi zadnjega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pripravila svoj predlog optimalnega energetskega sistema Slovenije. Ta po vseh ključnih kriterijih presoje izpostavlja kot najbolj optimalen sistem kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije, vključno s hidroenergijo. Cilj takšne kombinacije je povečanje učinkovite rabe energije, večja uporaba obnovljivih virov energije (OVE), višja stopnja samooskrbe ter s tem večja energetska varnost države. Slednjo je mogoče v Sloveniji doseči predvsem z električno energijo, saj smo pri plinu in naftnih derivatih uvozno odvisni.

Med kratkoročnimi prioritetami za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva je GZS izpostavila nujnost čimprejšnje ponovne vzpostavitve sheme državne pomoči za znižano stopnjo prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), ki po 31. marcu letos podjetjem ni več na voljo. GZS predlaga čimprejšnje nadaljevanje sheme pomoči in povrnitev dodatnih stroškov upravičenim gospodarskim subjektom od 1. aprila naprej.

Ob tem je GZS predlagala tudi spremembo Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij CO₂, ki bi podjetjem omogočila, da bi lahko tretjino prejetih sredstev, namenjenih obveznim vlaganjem v razogljičenje, uporabila za nakup zelene električne energije. Takšna rešitev bi po oceni gospodarstva pomembno prispevala k hitrejšemu izboljšanju konkurenčnosti podjetij. GZS je hkrati opozorila, da so spremenjene evropske smernice razširile možen krog upravičencev na dodatne dejavnosti do teh nadomestil. Zato GZS predlaga, da se v shemo nadomestil vključi tudi dodatne gospodarske upravičence (steklarne, kemična industrija, proizvodnja baterij, vezane plošče…) in zanje sredstva zagotovijo že letos z ustreznim povečanjem sredstev Podnebnega sklada.

Razprava je bila namenjena tudi izvajanju Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. GZS je opozorila na številna odprta vprašanja podjetij glede pogojev in obveznosti za pridobitev pomoči ter na nejasnosti glede medsebojnega omejevanja različnih podpornih mehanizmov skladno z evropskimi pravili. Gospodarstvo zato pričakuje večjo operativnost in jasnejše usmeritve pri izvajanju tega zakona.

GZS je ministra opozorila tudi na potrebo po aktivnem zagovorništvu interesov slovenske industrije v Bruslju zaradi predvidenega zaostrovanja sistema trgovanja z emisijami EU ETS. Cene ogljika skozi industrijske emisije so se zaradi zaostritve referenčnih vrednosti na evropski ravni namreč močno zvišale, kar bo dodatno povečalo stroške energetsko intenzivnih podjetij v Sloveniji in zmanjšalo njihovo mednarodno konkurenčnost. Po preliminarnih izračunih bodo podjetja, ki so podvržena sistemu ETS (36 slovenskih podjetij), za nakup emisijskih kuponov naslednje leto plačala že 8 milijonov evrov več kot letos, do leta 2030 pa se bo ta znesek povečal na kar 48 milijonov evrov letno več kot letos, ob enakem obsegu emisij in enaki ceni emisijskega kupona.

Člani strateškega sveta so razpravljali tudi o pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) 2030-2040 ter prihodnjem konceptu razvoja slovenskega energetskega sistema. GZS želi kot predstavnica odjemalcev aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev, pri čemer zagovarja čim večjo samooskrbo Slovenije z električno energijo. Pri tem poudarja pomen učinkovite izrabe naravnih danosti, obstoječega elektroenergetskega omrežja ter domačega znanja.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi omrežninam. GZS meni, da dolgoročna rešitev ni v dvigovanju cen omrežnine, saj je problem širši in potrebuje tudi bolj celostno reševanje. Gre namreč za koncept učinkovitega elektroenergetskega omrežja skupaj z OVE in nizkoogljični obnovljivi viri (OVE + jedrska energija), naprednimi sistemi vodenja omrežij ter tehnologijami za povečevanje fleksibilnosti sistema in zagotavljanja sistemskih storitev regulacije frekvence, napetosti in stabilnosti sistema.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je skupaj z državnim sekretarjem dr. Tomažem Žagarjem predstavil ključne strateške usmeritve ministrstva na področju energetike. Izpostavila sta, da bo razvoj energetike temeljil na uravnoteženem doseganju treh ključnih ciljev – zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, povečanju energetske neodvisnosti države in krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ministrstvo bo zato utrjevalo zanesljivost, konkurenčnost in odpornost slovenskega energetskega sistema kot enega od temeljev moderne družbe in sodobne države.

»V slovenski energetiki je bilo v preteklosti dovolj aktivizma. Sedaj potrebujemo bolj realističen in strokoven pristop tako glede proizvodnje, distribucije kot porabe energije. Zeleni prehod potrebuje revizijo in bolj realističen pristop, sicer bo gospodarstvo utrpelo preveč škode. Pravzaprav bi bilo bolj primerno govoriti o ‘energetskem prehodu’. Obenem pa želim slišati, da v Sloveniji zmoremo biti samozadostni in neodvisni z dovolj robustnim energetskim sistemom,« je poudaril minister Vrtovec.

Prav zaradi nujnega zmanjševanja uvozne odvisnosti bo potrebna ustrezna energetska mešanica. Ministrstvo zato podpira razvoj vseh domačih nefosilnih virov energije, tako jedrske energije kot obnovljivih virov, predvsem hidroenergije in biomase, kjer ima Slovenija pomembne razvojne prednosti. Med temi je izpostavil nujnost izgradnje hidroelektraren na srednji Savi in Mokricah, treba pa je razmisliti tudi o potencialu Mure. Minister pa je poudaril nujnost intenzivnega nadaljevanja projekta jedrske elektrarne JEK2, saj jedrska energija zagotavlja stabilen in samozadosten nizkoogljičen vir energije. Z vidika OVE virov bodo nujna tudi vlaganja v zmogljive hranilnike energije. Glede omrežnine je Vrtovec izrazil razumevanje potreb po vlaganjih v robustno omrežje in potrebne dvige cen omrežnin, vendar z jasnim konceptom in dodano vrednostjo investicij v omrežje. Ob tem pa bo potrebno poskrbeti tudi za hitrejše umeščanje v prostor vse strateško pomembne energetske infrastrukture in projekte. 

VIR: Gospodarska zbornica Slovenije