Energetske novice

Švicarji so jih poslali v likvidacijo, Slovenci rešili. Zdaj dobivajo nov zagon

Bojana Humar

Izdelovalec polnilnic za električne avtomobile Etrel po enem letu prestrukturiranja stopa na pot nove rasti. Sprejeli so vrsto ukrepov, na roko jim gredo tudi ugodne razmere v industriji.

Po tem, ko je švicarski Landis+Gyr lanskega februarja slovensko podjetje Landis+Gyr EV Solutions na veliko presenečenje zaposlenih poslal v likvidacijo, je KD Group mesec pozneje podjetje prevzel in zaustavil likvidacijski postopek. Izdelovalec električnih polnilnic za električne avtomobile iz Škofljice, ki znova posluje pod imenom Etrel, je v enem letu naredil organizacijsko in finančno prestrukturiranje, je za Forbes Slovenija povedal direktor Lovrenc Švegl, ki je ob prevzemu KD prevzel vodenje Etrela.

Manj prihodkov, a tudi manj izgube

Najprej nekaj številk. V letnem poročilu, ki zajema obdobje od aprila do konca leta 2025, so čisti prihodki od prodaje znašali 7,74 milijona evrov. V poslovnem letu prej, ki je za podjetje veljalo od 1. aprila 2024 do 31. marca 2025, so znašali 14,7 milijona evrov. Prihodki so se prepolovili iz več razlogov, pojasnjuje, Švegl. Najprej, zadnji podatki zajemajo le devet mesecev lanskega leta, saj so v Etrelu poslovno leto znova uskladili s koledarskim. Drugi razlog je, da so zaradi likvidacije potrebovali nekaj časa, da so znova vzpostavili stik z dobavitelji, obnovili pogovore s strankami in pridobili nova naročila. V prvi četrtini letošnjega leta so ustvarili okoli 2,5 milijona prodajnih prihodkov, kar je dobra popotnica za letos.

Iz enega dve podjetji

V zadnjem letu so Etrel razdelili v dve podjetji. Prej so pod eno streho razvijali in izdelovali tako polnilne postaje za električna vozila kot zaledno programsko opremo za upravljanje z njimi. Zdaj so razvoj in prodajo zaledne programske opreme prenesli na novo podjetje Ocean EV Charging, ki so ga registrirali julija lani in deluje na isti lokaciji. Podjetje je lani ustvarilo 752 tisoč evrov prihodkov, kažejo podatki poslovne baze Gvin, in okoli 120 tisoč evrov izgube. Če bi te prihodke prišteli Etrelu, bi ta lani ustvaril okoli 8,4 milijona evrov prodajnih prihodkov.

Za ločitev dejavnosti v dve podjetji so se odločili, ker je bil nekdaj paket strojne in programske opreme prednost, z razvojem trga pa velike stranke ločujejo izbirne postopke za eno in drugo, poudarja Švegl. Direktor sestrskega podjetja Ocean EV Charging je Rok Poteko, ki je prej v Etrelu vodil softversko ekipo zalednega programa ocean. Tudi to podjetje je v lasti KD Group, vendar zanj iščejo novega strateškega vlagatelja ali kupca celotne firme. To nameravajo izpeljati do konca tega leta.

Etrel zaposluje 95 ljudi, do konca leta jih bo po napovedih sto. V Ocean EV pa dela okoli 45 ljudi. To je nekoliko manj kot prej, leta 2024 so zaposlovali okoli 180 ljudi.

Vrnitev h koreninam

V Etrelu, kjer so doslej izdelovali klasične polnilnice za počasno polnjenje (AC), v sodelovanju z enim od podjetij v okviru skupine Landis pa tudi hitre polnilnice (DC), se bodo poslej osredotočili na prve, saj so v tem segmentu boljši, spremembo strategije pojasni direktor. Pri tem se bodo usmerili predvsem na javne polnilnice, kakršne so denimo na javnih parkiriščih, in poljavne, ki jih imajo na primer trgovine ali hoteli za svoje stranke.

Segment polnilnic DC so ukinili, »ker je hitro polnjenje dražje, dražja je tudi infrastruktura, poleg tega nimamo toliko znanja s tega področja, smo specialist za AC,« pojasnjuje Švegl. Ohranili pa bodo izdelavo različic domačih polnilnic »inch lite« in »home«, čeprav te ne bodo v ospredju strategije podjetja.

Etrel okoli 70 odstotkov prodajnih prihodkov ustvari v Evropi, 30 odstotkov pa na Bližnjem vzhodu in drugih trgih. Z nekaterih trgov, ki so bili težko obvladljivi zaradi oddaljenosti in tudi drugačnih tehničnih specifikacij, kar je zahtevalo posebne rešitve, so se umaknili, denimo z ameriškega, avstralskega in novozelandskega.

Pot k dobičku

Če je bil pod Švicarji, ki so podjetje prevzeli leta 2021, glavni poudarek na povečevanju prihodkov, novi lastnik pričakuje dobičkonosnost. Letos bodo še imeli okoli tri milijone evrov izgube, pravi Švegl, prihodkov bo po načrtih za okoli 12,5 milijona evrov. Prihodnje leto naj bi se številke pod črto obarvale v zeleno ob okoli 18 milijonov evrov prihodkov.

V letih pred švicarskim prevzemom, ki je likvidacijo slovenskega podjetja pojasnil z umikom iz dejavnosti polnilne infrastrukture za električna vozila v regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod in Afrika) zaradi prepočasnega razvoja trga, je podjetje dobiček povečevalo. Leta 2021 ga je bilo za 1,1 milijona evrov, po tem pa je poslovalo z izgubo, ki se je iz leta v leto poglabljala in leta 2024 dosegla skoraj 11 milijonov evrov ob 14,7 milijona evrov prihodkov.

Kot najpomembnejši razlog za slabšanje poslovanja je Švegl ob likvidaciji poudaril, da nekateri projekti niso bili najbolje izpeljani in niso dali želenih rezultatov. Etrel je začel s klasičnimi polnilnicami za počasno polnjenje, leta 2024 pa so povečali tudi vlaganja v hitre polnilnice. Nekateri so to širitev izdelčnega portfelja videli kot napako, saj so zaznali tveganje, da se zmanjša fokus v osrednjem, AC segmentu, v katerem je Etrel dober. Zato se zdaj, kot omenjeno, znova vračajo k polnilnicam AC.

Do dobička načrtujejo priti z optimizacijo stroškov in novimi strankami. Svoje rešitve bodo predstavili na več sejmih in različnih trgih, je pojasnil Švegl. Osredotočali se bodo predvsem na velike stranke, kjer je zaradi večjih naročil tudi zaslužek večji. Med njimi so danski Clever, nizozemski Allego, britanski Positive Energy in tudi samo za velika naročila bodo razvijali rešitve po meri strank, poudarja direktor.

Do leta 2030 v Etrelu načrtujejo novo tovarno na 5.000 kvadratnih metrih proizvodnih površin.

Rast si obetajo tudi z rastjo celotne industrije, pospešek pa je dala tudi kriza na Bližnjem vzhodu, saj je spodbudila prodajo električnih avtomobilov, tako da v Etrelu že konec tega leta pričakujejo zaradi tega več naročil. Hkrati se krepijo tudi subvencije za elektrifikacijo prometa, kar je tudi voda na njihov mlin.

Nova tovarna

Z rastjo posla bodo potrebovali tudi novo proizvodnjo. S projektom bodo začeli konec letošnjega leta Do leta 2030 načrtujejo tudi postavitev nove proizvodnje na okoli 5.000 kvadratnih metrih. Naložba pa jih bo stala med sedem in deset milijonov evrov, kje bodo nove zmogljivosti, še ni odločeno, ogledanih imajo več lokacij. Ta bo večja od sedanje, v Kamniku pod Krimom imajo 3.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin.

VIR: https://forbes.n1info.si/