energetskenovice.si

Objavljeno: 2026-07-22
Čas branja: 1 minut

Skriti potencial evropskih hidroelektrarn

Nova analiza organizacije Ember ugotavlja, da bi lahko obstoječi omrežni priključki hidroelektrarn v sedmih državah Evropske unije omogočili priključitev približno 25 GW novih sončnih in vetrnih elektrarn, ne da bi bilo za te zmogljivosti treba zgraditi nove priključke na prenosno omrežje.

Analiza zajema Avstrijo, Bolgarijo, Francijo, Italijo, Romunijo, Španijo in Švedsko. Te države skupaj razpolagajo s približno 93 GW nameščene hidroelektrarne moči oziroma s približno 80 odstotki vseh hidroenergetskih zmogljivosti v Evropski uniji.

Zelene točke označujejo hidroelektrarne, pri katerih analiza prepoznava možnost priključitve novih sončnih ali vetrnih elektrarn na obstoječi omrežni priključek. Ob posameznih državah je prikazana ocenjena dodatna moč novih obnovljivih virov energije. (Vir: EMBER)

Ember ocenjuje, da del zmogljivosti obstoječih omrežnih priključkov ostaja neizkoriščen, ker hidroelektrarne skozi leto ne obratujejo neprekinjeno z nazivno močjo. Rešitev vidi v tako imenovani hibridizaciji, pri kateri sončne ali vetrne elektrarne uporabljajo isti priključek kot hidroelektrarna. Ker se proizvodnja posameznih virov med seboj dopolnjuje, skupna oddana moč pogosto ostane znotraj zmogljivosti obstoječega priključka.

Do 25 GW novih obnovljivih virov energije

Po ocenah analize bi bilo na ta način mogoče priključiti približno 16 GW sončnih in 9 GW vetrnih elektrarn, skupaj okoli 25 GW novih obnovljivih virov energije.

Prikaz souporabe obstoječega omrežnega priključka hidroelektrarne s sončnimi in vetrnimi elektrarnami ter hranilniki energije. (Vir: EMBER)

Analiza poudarja, da hidroelektrarne poleg proizvodnje električne energije zagotavljajo tudi pomembno prožnost elektroenergetskega sistema. Zaradi hitrega prilagajanja proizvodnje lahko učinkovito uravnavajo nihanja proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn, zato hibridizacija ne povečuje le izrabe omrežja, temveč lahko prispeva tudi k stabilnejšemu obratovanju sistema.

Ember ocenjuje, da bi takšen pristop lahko pospešil priključevanje novih obnovljivih virov energije predvsem v državah, kjer razvoj vse pogosteje omejujejo dolgotrajni postopki za pridobitev omrežnih priključkov in počasna širitev elektroenergetske infrastrukture. Avtorji zato predlagajo, da države in regulatorji pri načrtovanju omrežja več pozornosti namenijo tudi souporabi obstoječih priključkov, ne le gradnji novih povezav.

VIR: https://www.nas-stik.si