Energetske novice

Direktor Plinovodov: "Dobave zagotovljene, cenovna negotovost ostaja velika"

Čeprav je do začetka zimske sezone, ko poraba plina precej naraste, še kar nekaj mesecev, pa skrb povzroča dejstvo, da trenutne cene ne spodbujajo polnjenja skladišč in bi zato lahko v zimsko obdobje EU vstopila slabše pripravljena.

V skladu z evropskimi pravili bi morale za zagotovitev nemotene oskrbe s plinom države članice med 1. oktobrom in 1. decembrom podzemna skladišča plina napolniti do 90 odstotkov njihove zmogljivosti, pri čemer pa imajo v primeru neugodnih tržnih pogojev možnost zmanjšanja tega cilja na 80 odstotkov.

Eva Hrncirova, tiskovna predstavnica Evropske komisije, je v zvezi s trenutno situacijo na področju plina pred kratkim povedala, da polnjenje skladišč res poteka počasneje, kot je to bilo v prejšnjih letih, vendar napreduje zadovoljivo in varnost oskrbe, kljub določenim geopolitičnim negotovostim, ni ogrožena.

Podobnega menja je tudi glavni direktor Plinovodov mag. Matija Bitenc, ki pravi, »da bo sicer na razmere na evropskem plinskem trgu v naslednjih mesecih vplivalo več dejavnikov. Med njimi so predvsem razplet razmer na Bližnjem vzhodu in s tem povezana dostopnost globalnega trga utekočinjenega zemeljskega plina, razvoj razmer v Ukrajini, povpraševanje azijskih držav po plinu v jesenskih mesecih ter temperature v prihajajoči zimi«.

Cene plina ostajajo nestanovitne

Poraba plina v Sloveniji je lani znašala 10,4 TWh in je bila v primerjavi z letom prej višja za deset odstotkov. V prvi polovici leta se je poraba zvišala še za šest odstotkov in v Plinovodih ocenjujejo, da bi lahko bila tudi ob koncu leta višja od primerljive lanske, je pa veliko odvisno od tega, kašni bosta letošnja jesen in zima. 

»Večjih skrbi glede dobave plina v Slovenijo sicer ni, saj je naše plinovodno omrežje dobro povezano s sosednjimi sistemi. Z nedavnim povečanjem zmogljivosti iz smeri Hrvaške proti Sloveniji smo zagotovili še dodatno pot za dobave plina iz LNG-terminala na Krku, kar omogoča večjo diverzifikacijo dobavnih poti in zagotavlja dodatno odpornost našega sistema,« pravi Bitenc, a hkrati dodaja, da nestanovitnost cen plina ostaja velika.

Cene plina so se namreč avgusta gibale okoli 60 do 65 evrov za megavatno uro, medtem ko so bile na začetku leta občutno nižje.

»Terminski trg trenutno kaže določeno umirjanje cen na raven okoli 45 evrov za MWh za prihodnje leto, vendar negotovost ostaja velika. Prihodnja cenovna gibanja bodo tako odvisna predvsem od globalnega povpraševanja po LNG-ju, geopolitičnih razmer in razpoložljivosti dobavnih poti,« ocenjuje Bitenc. 

VIR: https://www.nas-stik.si/