Energetske novice

»Pokazalo se je protislovje evropske energetske politike«

Predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazd Pfeifer je v intervjuju za časnik Delo govoril o izkušnjah iz letošnjega poletja, ko so morali v NEK prvič po letu 2003 zmanjšati proizvodnjo zaradi okoljskih omejitev.

Kot je povedal, da je letošnje poletje naučilo, da je problem širši od samega obratovanja elektrarne, podnebni odzivi so namreč ekstremni in nič ne kaže, da bo bolje. »Prilagoditve hladilnega sistema bomo proučili, toda poletje je pokazalo predvsem to, kako pomembno je bilo, da smo kljub težavam ostali priključeni na elektroenergetsko omrežje. Ne samo zaradi proizvedene elektrike, ampak zaradi sistemskih storitev, ki jih zagotavljamo.«

Po njegovih besedah so v sodelovanju z Gen energijo in savskimi hidroelektrarnami dosegli, da proizvodnje ni bilo treba zmanjšati za več kot 20 odstotkov. »Brez tega sodelovanja bi morali elektrarno morda celo zaustaviti, kar bi lahko povzročilo resne težave v širši regiji.«

Takrat so bile namreč zaustavljene številne velike elektrarne v regiji. »Če bi se ustavila še naša, bi bile razmere resne. Za Slovenijo posledice morda ne bi bile tako velike, vendar je bila celotna regija že omejena pri zagotavljanju sistemskih storitev.«

»Kaj se zgodi, če Sava že do elektrarne priteče z 28 stopinjami?«

Kot je opozoril Pfeifer, so letos ugotovili, da se obe ključni okoljski omejitvi – segrevanje Save za največ tri stopinj in ne na več kot 28 stopinj - zaradi podnebnih razmer lahko združita v zelo zahteven obratovalni problem. Sava je do njih že pritekla s temperaturo 26 stopinj.

Na vprašanje, ali bodo zahtevali spremembo okoljevarstvenega soglasja, je odgovoril, da želijo, da pristojne državne institucije preverijo, ali je meja 28 stopinj glede na današnje podnebne razmere še ustrezna. »Kaj se zgodi, če Sava že naravno priteče do elektrarne s temperaturo 28 stopinj? Ali elektrarna sploh ne sme obratovati? Bi morali reko hladiti? Takšne primere je treba jasno opredeliti.«

Napovedal je, da bodo proučili tehnične tudi morebitne izboljšave. »Čudežev pa ne moremo pričakovati, za povsem drugačen način hlajenja bi bile potrebne obsežne spremembe elektrarne.«

Po njegovih besedah je letošnje poeltje pokazalo tudi protislovje evropske energetske politike.  »Proizvodnjo nizkoogljične jedrske elektrarne smo zaradi okoljskih omejitev zmanjšali, manjkajočo električno energijo pa delno nadomestili z energijo iz premogovnih elektrarn.«

Preveč je odvisno od NEK

Pfeiferju se ob tem zdi vedno bolj tvegano, da se Slovenija in širša regija tako močno zanašata na NEK, ki se približuje petdesetim letom obratovanja. »Treba se je vprašati, ali je razumno, da tako velik del stabilnosti elektroenergetskega sistema občasno temelji na eni sami elektrarni.«

Kot zagotavlja, bodo v NEK še naprej skrbeli, da bo obratovanje elektrarne varno in zanesljivo. »Ne moremo pa stoodstotno zagotavljati, da bo ena sama, vse starejša elektrarna vedno zagotovila stabilnost, ki jo od nje brezpogojno pričakujemo. O tem moramo razmišljati danes, ne šele, ko bomo v resnih težavah.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/