Energetske novice

Avtor:

Avtor fotografij:

V organizaciji Prosperie na Brdu pri Kranju poteka Energetika in okolje ’23.

Konferenca Vrh zelene energetike, že 13. po vrsti, je namenjena obravnavi vprašanj povezanih z uvajanjem obnovljivih virov energije (OVE). Zbrane je z novostmi pospeševanja zelene transformacije in uvajanja obnovljivih virov energije v spremenjenih okoliščinah ene največjih energetskih (in dobavnih) kriz v EU. Govora bo tudi o socialnih in okoljskih tveganjih, s katerimi se soočajo podjetja, ter o tem, kako njihove dejavnosti vplivajo na ljudi in okolje.
Konferenca je namenjena voditeljem iz energetike in gospodarstva, menedžerjem, energetskim in okoljskim strokovnjakom ter vsem, ki se zavedajo nujnosti zelenega prehoda, uvajanja obnovljivih virov energije in večanja neodvisnosti, še zlasti v času novih geopolitičnih razmer v Evropi po začetku ukrajinsko-ruske vojne.

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) mag. Tina Seršen je spregovorila o podnebnih ciljih dekarbonizacije in o obnovljivih virih energije.  Predstavila je delo ministrstva na tem področju do sedaj in aktivnosti, ki potekajo trenutno, ter načrtovane aktivnosti v prihodnje. 
Kot je dejala, so bili v preteklem obdobju najbolj aktivni s spopadanjem z energetsko krizo in do sedaj naredili precej, kar bo vplivalo na to, kaj bodo naredili naprej. V spopadanju z energetsko krizo so sprejeli tri interventne zakone, sprejeli novelo Zakona o oskrbi s plini, zmanjšali njegovo rabo. S tem v zvezi je poudarila, da je tukaj Slovenija nekoliko specifična, saj kar 80 odstotkov plina porabi v industriji. Vzpostavili so nov vir in nove dobavne poti, ukrepali v zvezi s stabilnostjo cen ter sprejeli še nekaj pomembnih ukrepov. Vse to je omogočilo, da smo zimo prestali brez redukcij. Do sedaj smo v Sloveniji pridelali desetletni zaostanek na področju OVE, zato so pospešili vrsto projektov. Sprejeli so tudi veliko dolgoročnih oziroma razvojnih ukrepov, kar bo omogočilo pomemben premik Slovenije. Trenutno so zelo aktivni pri pripravi oziroma sprejemanju zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, novelacijo NEPN, pri črpanju EU sredstev ter dveh novel interventnih ukrepov. Upa, da bosta oba zakona sprejeta pred poletjem. V prihodnje jih čaka priprava podnebnega zakona, podnebnega sklada, novelacija energetske zakonodaje , kar zahteva zakonodaja EU, vzpostavili bodo novo naložbeno pomoč za investicije v OVE ter vzpostavili kombiniranega operaterja, kar pomeni združitev sistemskih operaterjev ELES in SODO. Poudarila je, da se zaradi zaostrene zakonodaje EU, posodablja NEPN, ki je bil sprejet pred 16 leti. Tega morajo do junija poslati Evropski komisiji. Sama verjame, da bodo uspeli vse našteto spraviti v življenje, kar pomeni, da bo Slovenija ostala na varni strani.    

V sklopu o optimizaciji rabe energije in obnovljivih virih je vodja poslovne enote Balansiranje in regulacija v podjetju Danfoss dr. Miha Bobič govoril o tem, kako lahko s čezsektorskim povezovanjem optimiziramo energetske sisteme. Predstavil je, kako čezsektorsko delujejo v podjetju in s katerimi sektorji. Pri tem se je osredotočil predvsem na sektor toplote in predstavil primere dobrih praks podjetja.
Vodja službe za analizo trgov in portfelja v GEN-I Jan Bohinec je podrobneje orisal tri scenarije razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije do 2050 in pospeševanje OVE. Od teh je odvisno, ali bomo dosegli cilje NEPN, ki jih je, glede na evropsko zakonodajo treba zaostriti. Predstavil je doseganje ciljev v Sloveniji v primerjavi z EU. V prihodnje bo največja težava razkorak med proizvodnjo in porabo električne energije, zato ob pospešeni gradnji sončnih elektrarn ne smemo zanemariti vetrnega potenciala. Kot je sklenil, moramo do leta 2030 maksimalno izkoristiti sončni in vetrni potencial, sprejeti odločitev o gradnji JEK 2, spodbujati ukrepe URE ter omogočiti in spodbujati rešitve za shranjevanje energije. Po njegovem mnenju je možnih scenarijev razogljičenja EES več. Razogljičenje sektorja energetike je tehnološko možno in najlažje rešljiv del. Kot je še dejal, moramo biti za uspešen prehod v trajnostno energetiko odločni in združeni v naših prizadevanjih za brezogljično prihodnost. 
Svetovalka za komuniciranje in strateške projekte v Elektru Celje mag. Maja Ivančič je spregovorila o poti razogljičenja, ESG, priključevanju in trajnostnem poslovanju elektrodistribucijskih podjetij. Dejala je, da si vse več podjetij postavlja ambiciozne cilje, vključno s podnebno nevtralnimi in ničelnimi cilji. Da bi jih dosegli, moramo zmanjševati emisije iz obratovanja, obvladovati notranje izpuste in poskrbeti za zmanjšanje izpustov v dobavni verigi ter kratkoročno upravljati z emisijskimi kuponi. OVE so bistvenega pomena za zmanjševanje emisij in omejevanje podnebnih sprememb. Spregovorila je o tem, kaj je trajnostno poslovanje podjetij in kako merijo ogljični odtis. Podjetja oziroma organizacije se za izračun ogljičnega odtisa najpogosteje odločajo, saj tako pridobijo potrebne informacije, da lahko: zmanjšujejo emisije in jih obvladujejo, nadzorujejo svoj odtis in poiščejo morebitne prihranke, natančno poročajo in izpolnijo zahteve poslovnih partnerjev, strank ali investitorjev, omogočijo svojim odjemalcem, da izberejo okolju prijaznejši proizvod ali storitev, pridobijo potrebne vhodne podatke za odločanje pri nabavi, izbiri materialov in razvoju proizvodov v proizvodnji ter potrdijo, da so družbeno odgovorni in pridobijo konkurenčno prednost. Ob koncu je izpostavila, da se URE začne pri naši odločitvi. S tem lahko zmanjšamo porabo energije in tako pripomoremo k trajnostni porabi naravnih virov in energije. Prav učinovita raba energije pa je ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju v trajnostno in nizkoogljično družbo.

Prva razprava se je vrtela okoli celostnih zelenih energetskih pristopov, ki imajo velik potencial tako za prihranke kot tudi razogljičenje. V govorniški vlogi so se predstavili direktor Področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir, predsednik uprave Elektra Celje in predstavnik GIZ DEE mag. Boris Kupec in vodja Sektorja za obnovljive vire energije v MOPE dr. Tomislav Tkalec. Po besedah mag. Borisa Kupca bo distribucijsko omrežja moralo zadostiti vsem zahtevam po razogljičenju, zato mora biti fleksibilno. Mag. Uroš Salobir je dejal, da bo zaradi gradnje vse več sončnih elektrarn, tudi večjih, treba na glavo obrniti razvoj omrežja, da bo ta pripravljen na investitorje. Če bomo proaktivni in fleksibilni, bomo lahko uresničili cilje 2030. Prav tako moramo elektroenergetski sistem videti kot celoto, torej imeti v mislih vse sektorje. Dr. Tomislav Tkalec je poudaril, da že nekaj časa vemo, da se nahajamo v reformnem obdobju energetike. Trenutno smo v zaostanku, zato moramo narediti veliko, če želimo doseči zastavljene cilje. Pojasnil je, da trenutno zapisani cilji prenovljenega NEPN, ki je trenutno v javni razpravi, še niso dokončni. 
Sogovorniki so se strinjali, da so največji izzivi, kako uresničiti zastavljene cilje in sprejemati odločitve o gradnji infrastrukture, saj gre za dolgoročne investicije, ki morajo biti ekonomsko upravičene. Treba je začeti delovati usklajeno, sicer bomo ostali na mestu. Pri tem pa se morajo v sprejemanje odločitev vključiti vsi akterji, ki se morajo povezovati in tudi slišati.

V sklopu konference so pozornost namenili tudi trajnostnemu poročanju v skladu s standardi ESG. Ker gre za tematiko, ki bo močno vplivala na velik del gospodarstva, smo jo podrobneje predstavili v prispevku na TEJ POVEZAVI.

V obdobju pospešenih prizadevanj za zeleni prehod se pojavljajo projekti, ki prihranke in investicije v nadaljnji razvoj - nekaj primerov, pa tudi izzivov na tem področju so predstavili v naslednjem sklopu predstavitev. 

Jošt Štrukelj iz podjetja SunContract je predstavil projekt energetske tržnice. Na tem področju nudijo različne rešitve, od podpore skupnostni samooskrbi z obnovljivimi viri, kjer omogočajo samozadostne in podnebno nevtralne rešitve, do rešitev za podjetja, ki lahko proizvedeno energijo prenašajo z ene na drugo lokacijo, na energetski tržnici pa lahko podjetja najdejo partnerja, ki jim bo zagotovil energijo z individualnim dogovorom. Med večjimi projekti je izpostavil samooskrbno energetsko skupnost Zavrate, projekt sončne elektrarne v centru Radeč ter primer podjetja Yaskawa, ki na svoji kočevski enoti proizvaja elektriko tudi za enoto v Ribnici.

Tudi v skupini Petrol delujejo na področju proizvodnje energije iz OVE, je povedal Borut Bizjak. Trenutno imajo med svojimi kapacitetami 2 vetrni polji in 3 talne sončne elektrarne na Hrvaškem, začetek proizvodnje slednjih načrtujejo v maju oziroma juniju. Poleg tega v podjetju v okviru projekta Petrol Green še v letošnjem letu načrtujejo postavitev 102 lastnih sončnih elektrarn na prodajnih mestih, s čimer bi zagotovili 30-50 odstotno samooskrbo prodajnih mest. V prihodnje načrtujejo vzpostavitev sončnih elektrarn na še dodatnih 60 lokacijah.

Marko Kenig iz družbe HESS je predstavil fotonapetostno elektrarno D3 in vzpostavitev hibridnega sistema v HE Brežice. Fotonapetostna elektrarna ni samostojna enota, ampak so jo povezali z brežiško hidroelektrarno kot četrti agregat, ki deluje vzporedno z obstoječimi hidrogeneratorji. Hibridno delovanje omogoča dopolnjevanje in uravnavanje nihanja proizvodnje iz dveh različnih virov, kar omogoča konstantno plansko proizvodnjo.

Izzive ob umeščanju energetskih objektov obnovljivih virov energije je izpostavil dr. Boštjan Gregorc iz Dravskih elektrarn Maribor, kjer upravljajo tako z velikimi in malimi hidroelektarnami kot tudi s sončnimi zmogljivostmi. Ob tem je izpostavil, da velja, glede na naglico ob zelenem prehodu, razmisliti o energetski mešanici – predvsem z vidika trenutno razpoložljivih virov. Med izzivi, s katerimi se bomo morali soočiti v prihodnosti, tako izpostavlja precejšnje (administrativne) ovire in omejitve pri umeščanju večjih projektov OVE v prostor ter dolgotrajne postopke, ki bistveno vplivajo na (ne)doseganje ciljev zelenega prehoda. Hkrati pa se bomo morali soočiti z vse višjo porabo, ki ji proizvodnja ne more zadostiti. Na področju omrežja se pojavlja tudi problematika priključevanja proizvodnih zmogljivosti na omrežje, ki je pogosto več deset kilometrov oddaljeno od primernih lokacij. Še eden ključnih izzivov, s katerimi so bomo morali spoprijeti, pa je dinamičnost obratovanja OVE virov – omrežje zahteva stabilnost, zato bo eden ključnih izzivov prihodnjih let  tudi shranjevanje energije.

Med izzivi, ki so jih sogovorniki skozi celotno konferenco najpogosteje omenjali, je problematika umeščanja v prostor in pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj. Zakaj postopki ne gredo hitreje ali bolje, so zato razpravljali govorci omizja o zelenih virih energije in izzivih v praksi.

Bogdan Barbič iz HESS-a je poudaril, da sončna energija pridobiva na pomenu, saj energetske družbe s sončno energijo optimizirajo svojo proizvodnjo iz ostalih virov, hkrati pa ugotavlja, da bo preveč proizvodnje iz sončnih virov prednje postavilo izzive, kam s to energijo. Če načrtujemo nekaj 1000 megavatov sončnih elektrarn, je nujno pripravljati tudi projekte za shranjevanje energije, da ne bodo te elektrarne na koncu izključene iz sistema. Ob tem pa se pojavljajo težave pri umeščanje v prostor za te obnovljive vire. Gre namreč za površinsko obsežne objekte, ki bodo zavzeli veliko prostora, bodo vidni in njihova diskretna umestitev enostavno ni možna.

Da smo na tem področju v zaostanku v primerjavi z evropskim prostorom, je poudaril Blaž Šterk iz podjetja Interenergo. Izpostavil je potrebo po gradnji kapacitet večjega obsega in z boljšo razporeditvijo, ki bi jo omogočala kombinacija vetrnih in vodnih virov. Poudaril je, da so slovenski postopki umeščanja pogosto preveč zapleteni in enostransko pogojeni, zato investitorji raje kot v slovenskem prostoru kapacitete gradijo v tujini, kjer so postopki bistveno hitrejši in enostavnejši. Dodal je, da nas tako Evropa kot Balkan na tem področju prehitevata, tuji investitorji pa nad vlaganji v Sloveniji obupujejo.

Alida Rejec iz SENG je dodala, da je hidroenergetski potencial  Slovenije izkoriščen 57-odstotno, kar pomeni, da je še nekaj prostora za hidroenergetsko izrabo, prav tako pa je nujno ohranjati, obnavljati in posodabljati – z vgradnjo hranilnikov – tudi obstoječe hidroenergetske objekte, med katerimi nekateri štejejo že stoletje.

Da pa moramo ob razmišljanju o umestitvi energetskih objektov v prostor vključiti tudi lokalno skupnost in zainteresirano javnost, pa je dodala še predstavnica nevladnih organizacij, dr. Lidija Živčić iz organizacije Focus. Cilj je namreč najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse strani.

Dogodek se je zaključil z razpravo o pospeševanju zelenega prehoda in priložnostih za gospodarstvo. Za uvod je direktor slovenske izpostave družbe ABB Branko Plešnik premierno predstavil globalno gibanje za energetsko učinkovitost in zeleno voditeljstvo, ki se mu je doslej pridružilo že več kot 300 podjetij. Gre za platformo, ki združuje podjetja, ki se zavedajo, da so energetska učinkovitost in inovativne rešitve ključnega pomena za omejevanje klimatskih sprememb. Za doseganje sprememb pa je treba sodelovati, da izkoristimo ustvarjalnost in odločnost v nas. Uporabljati moramo obstoječe rešitve, ki so na voljo in investirati v inovacije za izboljšanje le-teh. In ne nazadnje vlagati v področja, ki blažijo podnebne spremembe. Podjetja bi v platformi morala sodelovati, ker je to način, da stopijo skupaj in se borijo proti klimatskim spremembam, ker na platformi najdejo in delijo primere dobrih praks in inovativne rešitve. In ne nazadnje gre za platformo, ki povezuje različna podjetja in omogoča vzpostavitev novih partnerstev.   

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so govorci predstavili svoje poglede na priložnosti in pasti naložb, prihodnjih cen energije in kako lahko pospešimo transformacijo energetike. 
Zakaj ima zemeljski plin še vedno pomembno vlogo v času energetske tranzicije in kakšen je potencial vodika, sintetičnih plinov in biometana je pojasnil predsednik EZS in glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. Predsednik Državnega sveta in dolgoletni direktor podjetja Lotrič Meroslovje Marko Lotrič se je bo osredotočil na dejanske potrebe in pričakovanja malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji medtem, ko je direktor Gen energije dr. Dejan Paravan osvetlil prihodnost jedrske energije v državi in spregovoril o tem, kako premagati izzive v zvezi s politikami in postopki za načrtovanje ter umeščanje objektov v prostor. 

Marko Lotrič je poudaril, da izkušnje malih in srednje velikih podjetij energetiki lahko doprinesejo veliko. Podjetja so energetsko krizo občutila lani, ko so se cene električne energije drastično zvišale. Po njegovem mnenju je odgovor na zeleni najprej treba najti doma in tam, kjer delamo in najprej s sončnimi paneli pokrijemo svoje strehe. Pri tem je maksimalno treba vključiti tudi kmetije, zato bi morala država poskrbeti tudi za pomoč pri kritju njihovih stroškov takšne investicije. Ob tem je poudaril, da bomo, če ne bomo naredili nič, zadostiti drugače. S tem pa bo industrija postala nekonkurenčna.  

Dr. Dejan Paravan je poudaril, da Gen energija zasleduje dve poti: pot OVE in jedrske tehnologije. Slednje zahtevajo svoj čas, zato moramo vmes delati na OVE. Zadnjih 10 – 15 let je Slovenija v prirastu novih zmogljivosti OVE na repu evropskih držav, zato moramo najti način, kako preiti od besed k dejanjem. Pri tem morajo vsi vpleteni deležniki najprej spremeniti način razmišljanja. 

Marjan Eberlinc je izpostavil, da imajo veliko vlogo pri zelenem prehodu tudi vodik in obnovljivi plini, ki nezadržno prihajata v sistem. V prihodnje bo treba na tem graditi, zato so v podjetju vključeni v številne tovrstne projekte. Z realizacijo teh projektov bodo Plinovodi pripravljeni na izzive na področju prenosne infrastrukture.   

Sogovorniki so se strinjali, da spremembe terjajo veliko energije na vseh področjih in, da se te odvijajo prepočasi Ne smemo si zatiskati oči, da jih ne bo. Na prvem mestu mora biti prava miselnost, nato si moramo zastaviti ambiciozne vizije in cilje ter začeti delati na njihovem uresničevanju.

VIR: Naš Stik