Energetske novice

Avtor:

Agencija za energijo je danes v Ljubljani pripravila posvet o stanju na področju energetike v minulem letu in spodbujanju učinkovite rabe omrežij, katerega nosilec je nov način obračuna omrežnine, ki bo stopil v veljavo s 1. marcem prihodnje leto.

Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je uvodoma izpostavila ključne značilnosti leta 2022 na področju energetike v Sloveniji, pri čemer je dejala, da je do leta 2022 energetski sektor deloval v dokaj stabilnih in predvidljivih razmerah, oskrba z energijo je bila brez večjih motenj, energija je bila cenovno dostopna in prepričani smo bili, da nas nič ne more presenetiti. A minulo leto se je energetski sektor znašel v povsem drugačnih okoliščinah, saj je bilo zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji  na veleprodajnih trgih zaznati rast cen že v letu 2021, zaostrene geopolitične razmere v Evropi po invaziji Rusije na Ukrajino pa so v preteklem letu povzročile neobvladljivo rast cen zemeljskega plina ter posledično tudi električne energije, pri čemer so cene na evropskih in svetovnih energetskih borzah poskočile v nebo, nezaupanje v trge in trgovanje pa se je povečalo.  Zaradi izjemno visokih cen so v Evropi znova zagnali že opuščene termoelektrarne na fosilna goriva, hkrati pa so rekordne vrednosti dosegle tudi cene emisijskih kuponov. Stopili smo v obdobje energetske draginje in zavedanja o energetski odvisnosti. Kot odziv na nastale razmere je Evropska komisija maja lani pripravila načrt REPowerEU in kot ključne ukrepe hitrega zmanjšanja odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in zagotavljanja cenovno dostopne energije izpostavila tri ključne ukrepe, in sicer pospešen prehod na čisto energijo, večjo diverzifikacijo virov in varčevanje z energijo. Po ocenah evropske komisije so bili predlagani ukrepi učinkoviti, saj se je odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv občutno znižala, večina zemeljskega plina, ki se je do začetka energetske krize dobavljal po plinovodih iz Rusije, je bil v manj kot osmih mesecih nadomeščen z drugimi viri z ukrepi zmanjšanja porabe pa smo skupno prihranili skoraj petino potrebne energije. Države s plinohrami so že pred zimo uspešno napolnila skladišča, na evropski ravni pa je bila določena tudi cenovna kapica za nakup zemeljskega plina in nafte, kar je takoj pomembno vplivalo na cene nekaterih energentov. Zastavljenim evropskim ukrepom smo uspešno sledili tudi v Sloveniji, vlada pa je poleg tega sprejela celo vrsto ukrepov za ublažitev posledic energetske krize. Z znižanjem davkov, trošarin, prispevkov in določitvijo najvišje dovoljene cene električne energije in zemeljskega plina je stroške energetske oskrbe za gospodinjstva in nekatere zaščitene skupine odjemalcev pomembno znižala, sprejetih pa je bilo tudi vrsta pomoči za gospodarstvo. Mag. Godina je ob tem pohvalila sodelovanje vseh vpletenih deležnikov, ki so se učinkovito in hitro odzvali in s tem zagotovili nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo, plinom in toploto tudi v teh posebnih okoliščinah. Žal nam lani ni šla v prid tudi hidrologija, zaradi začasne zaustavitve TEŠ 6 je bila nižja tudi proizvodnja iz fosilnih goriv in v letu 2022 smo zabeležili najnižjo proizvodnjo električne energije v zadnjih petih letih in tudi najnižjo samozadostnost, saj smo več kot tretjino električne energije za potrebe domače porabe morali uvoziti. Po besedah direktorice Agencije nas s ciljem povečanja energetske samooskrbe tako v prihodnje čaka še veliko dela in bodo nujne večje družbene spremembe, ki bodo vključevale tudi odnos do energije. ki mora temeljiti na zmanjšanju sedanje prekomerne porabe primarne in končne energije, opustitvi rabe fosilnih goriv in odgovornem razmisleku o rabi jedrske energije ter premišljenem umeščanju proizvodnih objektov v prostor.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer pa je v svojem nagovoru poudaril, da šele pogled za nazaj kaže, s kakšnimi velikimi izzivi se je lani srečevala ustanovljena krizna skupina za energetiko, po zaslugi katere je Slovenija energetsko krizo preživela brez večjih prask. Ob tem je spomnil na nujnost nadaljevanja izvajanja ukrepov za stabilizacijo evropskega energetskega trga ter povečanje deleža obnovljivih virov energije. Podatki kažejo, da bomo morali tudi za lani izvesti statistični dokup manjkajoče obnovljive energije, saj naj bi za dosego zastavljenega cilja zmanjkalo dva odstotka obnovljive energije. K večjim premikom na tem področju naj bi pomembno prispevala tudi nova zakonodaja – o uporabi alternativnih goriv v prometu in hitrejšem umeščanju proizvodnih naprav na obnovljive vire v prostor. Ves čas govorimo o zelenem prehodu, je dejal mag. Kumer, in z vsako krizo je šla Evropa bolj intenzivno stran od fosilnih goriv in k brezogljičnosti družbe. Na ravni EU smo že sprejeli cilje do leta 2050 in tudi v Sloveniji imamo dolgoročno podnebno strategijo in z njo smo jasno tlakovali cilje ter leta 2020 sprejeli tudi NEPN. Ta je bil dobro postavljen, a mogoče res glede deleža OVE premalo ambiciozen, a vendarle glede na tedanje okoliščine primeren. V posodobljenem NEPN, ki smo ga kot ena prvih članic v skladu z zahtevami evropske komisije že posredovali v Bruselj, smo delež obnovljivih virov v končni rabi postavili med 30 in 35 odstotkov. Ali bo to dovolj, bo pokazal čas, prvi odzivi na poslani dokument pa so pozitivni. Po besedah mag. Kumra  ministrstvo, poleg že omenjenih dveh zakonov, pripravlja tudi vrsto drugih ukrepov, da bomo lahko pospešili in tudi dodatno spodbudili uvajanje obnovljivih virov. Na vladi je bila tako že sprejeta uredba, ki je podlaga za objavo 150 milijonov evrov vrednega razpisa  v septembru za namene izrabe obnovljivih virov energije, pa ne samo vetra ali sonca, temveč tudi geotermalne energije in drugih alternativnih virov. Slovenija že dolgo nima te možnosti, da bi lahko izbirali med različnimi tehnologijami, ampak moramo izrabiti vse, saj smo pri električni energiji že več kot 30-odstotno odvisni. Energetska odvisnost pa pomeni isto kot biti prehransko odvisen, kar drugače rečeno pomeni, da smo v primeru krize nepripravljeni in tudi neodporni in s tem tudi veliko bolj ranljivi. Energetiki so, kot je ob koncu svojega nagovora poudaril mag. Kumer,  že dolgo let nazaj opozarjali, da se bodo sedanje težave dogajale, a smo ta njihova opozorila kot družba spregledali, ker smo imeli doslej imeli zagotovljeno zanesljivo in cenovno ugodno energetsko oskrbo. Zamujen čas je sicer težko na hitro kompenzirati, a bo ministrstvo storilo vse, da bo zagotovilo ustrezne pogoje za nadaljnjo zanesljivo energetsko oskrbo Slovenije, je sklenil svoje misili minister Kumer.

Drugi del posveta je bil namenjen podrobnejši analizi razmer v minulem letu, dr. Matej Toman iz sektorja za monitoring trga v Agenciji za energijo pa je najprej predstavil ključne značilnosti energetske krize in njen vpliv na cene električne energije. Kot je dejal je energetska kriza opozorila na več kot 40-odstotno odvisnost EU od ruskega zemeljskega plina, pri čemer je rast cen plina bistveno vplivala tudi na rast cen električne energije, katere cene so poskočile kar za osem in polkrat. Na tako velik skok cen so poleg zaostrenih geopolitičnih razmer povezanih z vojno v Ukrajini, vplivali še gospodarska rast, rekordno slaba hidrologija, podpovprečna proizvodnja francoskih nukleark in nizka napolnjenost evropskih skladišč zemeljskega plina. Zaradi vseh teh okoliščin se je v EU močno povečala tudi zaskrbljenost glede energetske varnosti in zanesljivosti oskrbe, kar je pripeljalo do sprejema vrste ukrepov in preusmeritve k drugim virom in dobaviteljem. Ti so se sicer pokazali kot uspešni, pri čemer je cena električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca lani ostala praktično na enaki ravni kot leto prej oziroma se je letni strošek na račun sprejetih ukrepov (trimesečna ukinitev omrežnine, oprostitev plačila prispevka za OVE in SPTE, nižja trošarina in DDV) zvišal zgolj za 0,3 odstotka. Pri poslovnem odjemu so bile razmere nekoliko drugačne, saj so se cene za povprečnega poslovnega odjemalca lani zvišale za več kot 80 odstotkov glede na obdobje pred krizo, pri čemer pa je bila cena električne energije zanje v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem ( pri nas 223,8 evra za MWh, povprečje EU pa je bilo 249,5 evra za MWh).

Kot rečeno je rast cen električne energija lani sledila izjemni rasti cen zemeljskega plina, ki so se po besedah mag. Mojce Španring, vodje sektorja omrežnih dejavnosti v Agenciji za energijo, lani na maloprodajnem trgu na letni ravni zvišale za 41 odstotkov, pri čemer je bil skok cen še posebej izrazit pred sprejetjem ukrepov EU v drugi polovici leta. Konec lanskega leta je nato prišlo do izenačitev najnižje cene na trgu z najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno zemeljskega plina pri vseh dobaviteljih in konkurenčni trg je povsem zastal. Pozivi k zmanjšanju porabe oziroma preusmeritve na druge energetske vire so dali pozitivne rezultate, pri čemer se je poraba plina v primerjavi z letom 2021 lani zmanjšala za 11,3 odstotka in dosegla 9.012 GWh, bistveno pa so se spremenili tudi tokovi plina in se je kar za 45-krat povečal prenos plina na vstopni točki Šempeter. Slovenija se je uspešno dogovorila tudi za vnovičen uvoz plina iz Alžirije, od koder naj bi v prihodnjih treh letih dobili tretjino potrebnih količin. Mag. Španring je ob tem izpostavila, da je po zaslugi sprejetih vladnih ukrepov končna cena zemeljskega plina za značilnega gospodinjskega odjemalca ostala pod evropskim povprečjem, letni strošek oskrbe pa je bil za skoraj deset odstotkov nižji kot bi bil brez sprejetih ukrepov.

V nadaljevanju je mag. Mitja Žnidarič iz sektorja omrežnih dejavnosti predstavil še podatke o proizvodnji električne energije v minulem letu in stanje na področju obnovljivih virov. Kot je dejal, smo lani zabeležili najnižji prevzem električne energije iz domačih elektrarn v zadnjih letih, in sicer predvsem zaradi slabe hidrologije in začasne zaustavitve termoelektrarne Šoštanj, pri čemer se je zmanjšal tudi odjem, ki je bil za 3,8 odstotka manjši kot leto prej. Zaradi povečanega tranzita preko našega prenosnega sistema in večjega uvoza so se precej povečale tudi izgube v prenosnem omrežju in s tem povezani stroški operaterjev. Zaradi manjše proizvodnje hidroelektrarn, ki so najpomembnejši obnovljivi vir energije, je bil tudi izkupiček iz OVE, kljub povečanju števila sončnih elektrarn in njihove zmogljivosti za 165 MW, slabši kot bi si želeli. Zanimiv je tudi podatek o naraščanju števila naprav za samooskrbo, pri čemer je bilo lani na novo priključenih kar 12.240 tovrstnih proizvodnih naprav, večinoma sončnih elektrarn, pri čemer je bila četrtina vseh vlog zaradi neustreznosti omrežja zavrnjenih. Sicer pa naj bi po ocenah delež obnovljivih virov v končni rabi energije lani dosegel le 23 odstotkov, kar je za 2,4 odstotka manj od zastavljenih ciljev za leto 2022, tako, da bomo morali znova poseči po statističnem odkupu manjkajočega deleža od drugih evropskih držav, ki zastavljene cilje na tem področju presegajo.

Sprememba načina obračunavanja omrežnine je največji sistemski poseg na tem področju od leta 2001. Mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, pojasnjuje, da je bila sistemska sprememba nujna, saj je bil dozdajšnji sistem preveč kompleksen. K celoviti usklajeni spremembi sistema so tako že leta 2020 pristopili na Agenciji za energijo v sodelovanju z Elektroinštitutom Milan Vidmar in UP Comillas (Comillas Universidad Pontificia) ter dobavitelji in elektrooperaterji.

Novi sistem obračunavanja omrežnin v veljavo stopa s prvim marcem prihodnje leto, ob začetku nižje sezone, ki pomeni nižjo obremenitev za odjemalce. Ob tem bo tako v letošnjem kot v prihodnjih prehodnih letih ključna strategija komuniciranja in ozaveščanja odjemalcev. Odjemalci bodo obvestila o prenovi načina obračunavanja omrežnine prejeli že z računi za junij, julij in avgust.

Za običajne gospodinjske odjemalce bistvenih sprememb sicer ni pričakovati, učinki bodo namreč izrazitejši pri večjih porabnikih.

Ključne spremembe, ki jih prinaša prenova obračuna omrežnine, so novi časovni bloki znotraj dneva in sezon. Namesto dosedanjih tarif (VT/MT/ET) bo dan torej razdeljen na tri časovne bloke, leto pa na višjo in nižjo sezono. Omrežnina bo obračunana glede na prevzeto energijo iz omrežja in dogovorjeno obračunsko moč, za prekoračitev pa bodo zaračunali presežno obračunsko moč.

Gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem s priključno močjo do vključno 43 kW bo presežna obračunska moč zaračunana, če bodo dogovorjeno obračunsko moč spremenili. Če dogovorjene obračunske moči ne bodo spremenili, bodo na računih samo obveščeni o morebitnih prekoračitvah in informativnih stroških, presežna moč pa se jim bo začela obračunavati po 1. januarju 2026. Medtem se bo poslovnim odjemalcem s priključno močjo nad 43 kW bo presežna obračunska moč začela zaračunavati v letu 2024.

Dogovorjeno obračunsko moč je sicer možno spremeniti preko portala http://mojelektro.si/ oziroma pisno, elektronsko ali po pošti.

Časovni bloki

Časovni blok predstavlja obdobje znotraj dneva in je določen ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Časovnih blokov z različno tarifno postavko je čez leto pet, znotraj dneva so trije časovni bloki, strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku pa je odvisen od obremenjenosti omrežja.

Znotraj posameznega dneva nastopijo trije različni časovni bloki:

Znotraj koledarskega leta razlikujemo dve letni sezoni:

 Za vsak dan se na podlagi ur konične obremenitve sistema določijo ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve.

Prenova obračunavanja omrežnin je kompleksen proces, zato so vse informacije zbrali na enem mestu – spletnem portalu Učinkovita raba omrežij https://www.uro.si, kjer so zbrani podatki glede omrežja, aktivnega odjema, obračuna omrežnine ter ostale informacije.

Sprememba obračuna omrežnin prinaša tudi koristi in priložnosti, ki jih je predstavil mag. David Batič iz Agencije za energijo. Med njimi so pravičnejša porazdelitev stroška med porabniškimi skupinami in razbremenitev tipičnega gospodinjskega odjema, sistemsko spodbujanje aktivnega odjema in učinkovitejše rabe omrežja, dinamično prilagajanje obračunskih moči, spodbujanje naložb v obnovljive vire in hranilnike, pravičen obračun omrežnine članov energetskih skupnosti, izvzetje pri plačilu omrežnine v času nudenja sistemskih storitev, spodbujanje digitalizacije in razvoja novih poslovnih modelov.

Spremembe v energetiki so nujne, je bila rdeča nit razprave, kjer pa so se sogovorniki strinjali, da morajo biti enotni in usklajeni. Mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, je ob tem opozoril, da je omrežnina zaradi novega načina obračunavanja ne bo nižja, bo pa pravičneje porazdeljena. Predsednik Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) distribucije električne energije, Uroš Blažica, je izpostavil trud, ki so za vložili v prenovo sistema, ter izpostavil možnost aktivnega odjema, ob tem pa bo treba vložiti še precej naporov v to, da bo aktivni odjem dejansko zaživel. Da bo eden ključnih izzivov na tem področju komuniciranje, se strinja tudi mag. Duška Godina, zato bodo na agenciji poleg ozaveščanja in informiranja tudi spremljali odzive in se ustrezno odzivali nanje.

Minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojan Kumer je medtem izrazil , da bi bilo prehodno obdobje čim daljše, da bodo odjemalci nagrajeni in obveščeni o spremembi. Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije je medtem opozorila na ranljive skupine, ki si investicij v aktivni odjem ne morejo privoščiti, na kar je mag. Duška Godina odgovorila, da aktivni odjem ni obveznost ampak le priložnost za odjemalce, minister Kumer pa dodal, da na ministrstvu pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo predvsem ranljivim skupinam pomagali pri zelenem prehodu.

VIR: Naš Stik