Energetske novice

Avtor: Jože Volfand

Nekatera elektrodistribucijska podjetja morajo zavračati vloge uporabnikov, ki se želijo priključiti na omrežje s sončno elektrarno. V oceni izvajanja NEPN pa je zapisano, da je distribucijsko omrežje ovira zelenega prehoda elektroenergetskega sistema. Roman Ponebšek, direktor Gospodarsko interesnega združenja distribucije električne energije, v združenju so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, pravi, da se s tem ne strinja, da »stanje na področju pospešenega razvoja ni kritično«. S številkami dokazuje, da razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije predvideva v tem desetletju 4,212 mio EUR naložb. Toda viri niso zagotovljeni. Meni, da je pospešen razvoj omrežja mogoč le ob sodelovanju in vključenosti vseh deležnikov – ministrstev, elektrooperaterjev, regulatorja, upravljavca in lastnikov elektrodistribucijskih omrežij.

Podjetja za distribucijo električne energije so članice Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije z namenom, da uresničujejo skupne interese. Realizaciji ambicioznih ciljev v NEPNu ne uspemo slediti, kar pa ne pomeni, da ne gradimo sodobnih elektroenergetskih omrežij.

Ključna ovira za doseganje ciljev je pomanjkanje investicijskih sredstev. Zato smo že pred leti pričeli z intenzivnimi aktivnostmi pridobivanja sredstev iz drugih virov. Mislim na nepovratna sredstva EU. Prvi rezultati so že v realizaciji sredstev iz naslova načrta za okrevanje in odpornost ter številnih EU projektov, v katerih smo člani. Nadalje je potrebno doseči soglasje med vsemi deležniki, da se vse dobičke usmerja v gradnjo zelene prihodnosti in agresivnejše zadolževanje distribucijskih podjetij. Pri tem je nujen konsenz med vsemi deležniki, da je prilagoditev omrežja za prihodnost prioriteta.

Ve se, kateri so. Gradimo sodobno, odporno, robustno, distribucijsko omrežje, ki je pripravljeno na dolgoročno zanesljivo in kakovostno dobavo električne energije našim uporabnikom. Posledično omogočamo povečanje priključne moči pri obstoječih uporabnikih ter priključevanje novih. V mislih imam priključevanje razpršenih proizvodnih virov, elektromobilnost ter elektrifikacijo ogrevanja. Pri tem izpostavljam, da je distribucijski sistem podvržen stalnemu izboljševanju, optimizciji upravljanja na nivoju SCADA/ADMS in uporabi novih tehnologij. Zelo pomemben segment predstavlja digitalizacija vseh tehnoloških podsistemov ter ustrezne interoperabilnosti. Upravljanje z distirbucijskim sistemom postaja vse bolj kompleksno in zahtevno. Pretoki moči gredo v vse smeri. Povečuje se poraba električne energije in priključna moč. Napredno in avtomatizirano omrežje zahteva vse večjo pretočnost podatkov in izmenjavo informacij. Zagotavljati moramo nediskriminatorne in tržno zasnovane postopke, definirati specifikacije za tržne storitve prožnosti in upravljanje prezasedenosti omrežja. Uporabljamo dostopne tehnologije za izmenjavo podatkov med akterji na trgu z električno energijo in podporo končnim uporabnikom. Aktivno vključevanje odjema in proizvodnje je ključnega pomena pri programu razvoja pametnih omrežij in učinkovitejšo izrabo infrastrukture.

To je nujno. Naprednost in spoznavnost omrežja že zagotavljamo z izgradnjo naprednega merilnega sistema na vseh MM vključno z vgradnjo števcev, komunikacijsko infrastrukturo, žične in brezžične povezave za prenos podatkov do merilnih centrov. Storitve prožnosti pa zajema izboljševanje kvalitete meritev, večanje števila meritev, krajši časovni intervali zajemanja meritev z nadgradnjo orodij za procesiranje in analitiko meritev ter napredne funkcionalnosti (SCADA, DMS in ADMS). Pri tem se zavedamo pomena zagotavljanja kibernetske varnosti. Delovanje skupnega varnostno Operativnega centra že zagotavlja določen nivo kibernetske varnosti.

Distribucijska podjetja so pristopila k izdelavi študije, ki je ocenila potencial zadolževanja. Podjetja namreč pri stopnji zadolženosti medsebojno niso v enakem položaju. Vsako podjetje je imelo specifičen zadolžitveni potencial. Prav tako je tudi portfelj kreditov zelo variabilen tako v smislu ročnosti, obrestnih mer kot glede strukture investicij pri najetih kreditih. Tudi zato smo pristopili k študiji. Študija, ki je bila zaključena v oktobru 2021, je na podlagi analize trenutne zadolženosti ugotavila, da EDP z vidika finančnih zavez in zagotovljenega donosa nimajo veliko manevrskega prostora pri dodatnem zadolževanju. Zavedati se je potrebno, da so prihodki omejeni in da so se prihodki iz naslova donosa na bazo sredstev, ki bistveno vplivajo na višino ustvarjenega EBITDA, od leta 2015 distribucijskim podjetjem realno znižali za cca 40%. Na ta način se tudi kazalnik zadolženosti D/EBITDA poslabšuje. Upoštevajoč te omejitve pri zadolževanju je bilo ugotavljeno, da imajo posamezni EDP v povprečju dodatno možnost zadolževanja v višini med 13,6 in 58,0 mio EUR, oziroma 145,8 mio EUR na ravni celotnega elektrodistribucijskega sistema v letu 2021. Slednje predstavlja zgolj majhen delež predvidenih investicij, ki bi jih bilo potrebno izvesti v obdobju desetih let.

Zaradi aktualnega dogajanja ob sprejetju interventnega zakona, ki se je dodatno močno zajedel v ustvarjeni EBITDA, in sprememb v poslovnem okolju v letu 2022, ki so močno vplivale na poslovanje EDP, smo pristopili k posodobitvi predhodne študije. Seveda z upoštevanjem spremenjenih razmer in dejavnikov, ki vplivajo na izračune in ugotovitve študije. Zaradi vpliva omejitvenih ukrepov na poslovanje nekatere EDP že v letu 2022 kršijo finančne kazalnike, možnosti dodatnega zadolževanja pa so omejene. Po letu 2023 dalje je predvideno povrnitev prihodkov in EBITDA na nivo primerljiv letu 2021. Upoštevajoč omejitve pri zadolževanju ugotavljamo, da bi imeli EDP v letu 2023 v povprečju dodatno možnost zadolževanja 112 mio EUR na ravni celotnega elektrodistribucijskega sistema v letu 2023. V primeru previsokega zadolževanja, zaradi omejene višine prihodkov, ki so vezani na amortizacijo in donos, lahko visok koeficient zadolženosti močno obremeni družbam sposobnost vračila glavnice kreditov in onemogoči njihovo nadaljno kreditno sposobnost. Ugoden čas za najem kreditov so družbe dobro izkoristile, saj so z ugodnimi krediti refinancirale obstoječe finančne obveznosti, se ustrezno likvidnostno okrepile in si tako zagotovile investicijsko sposobnost. To jim omogoča, da danes kljub zaostrenim razmeram lahko same z lastnimi sredstvi financirajo med 38 %–42 % ustvarjenih prihodkov.

Ob sprejetju interventnega zakona, ki je družbam ustvarjeni EBITDA znižal za slabo polovico, pa so žal morale v letu 2022 investicijske dejavnosti omejiti. Torej so vzroki znani – vplivi ukrepov sprejetih v PKP1 in PKP2 na poslovanje podjetji za distribucijo električne energije v letu 2020, V letu 2022 pa gre razlog pripisati v bistveno nižjem EBITDA posamezenih EDP, kar je posledica vpliva omejitvenih ukrepov sprejetih s strani vlade v okviru Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE).

EDP so lastniki elektroenergetskih vodov in naprav. Biti suveren in samostojen pri odločanju in izvajanju dejavnosti distribucijskega operaterja, je za nas ključnega pomena. Za nas je nesprejemljivo, da se določene ključne odločitve, ki dolgoročno vplivajo na razvoj EE omrežja, sprejemajo brez zadostnega upoštevanja našega mnenja. Seveda se zavedamo, da ima SODO glede na svoj položaj in pozicijo določeno odgovornost v zvezi z delovanjem EE omrežja, katero zagotavlja z zapletenim pogodbenim odnosom z EDP na eni strani, komunikacijo z regulatorjem na drugi strani ter vsem drugimi akterji, ki delujejo na področju trgovanja z električno energijo. Reči moram, da se naše sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev izboljšuje. Izražena je tudi pripravljenost, da skupaj najdemo pot optimalne organiziranosti in povezovanja.

Elektrika je dobrina, brez katere si ne znamo predstavljati sodobnega življenja. Distribucijsko omrežje, po katerem se pretaka, je kompleksno in zahtevno. Robna pogoja, ki zahtevata premišljeno iskanje ustreznih idejnih rešitev razvoja, sta projektiranje in investiranje v ta sistem. Ne glede na nove zahteve vsestrankosti, je še vedno potrebno zagotavljati robustnost in jakost omrežja, da zadostimo potrebam po električni moči in dvigu zanesljivost in kakovosti dobave električne energije. Konzervativnost pri investiranju v preteklosti, ki nam je posredno očitana, je nujno potrebna in zagotavlja predvsem stabilno delovanje celotnega EE sistema. Zavedati se moramo, da so sprejete odločitve, predvsem v luči investiranja v vode in naprave, odločive na dolgi rok, 30 in več let. Trdim lahko, da so bile dobre. Omrežje je še dovolj zmogljivo, da v večini primerov zadošča zahtevam uporabnikov.

Seveda si ne zatiskamo oči, da nas podnebne spremembe, pomanjkanje energije v povezavi s potratnostjo in pričakovanj deležnikov silijo v silovite spremembe tudi na področju distribucije električne energije. To se ne more zgoditi čez noč. Imamo potrebno znanje, rešitve, ki jih omogoča stanje tehnike, rabimo pa čas in denar. Zavedamo se tudi pomena in osrednje vloge odjemalcev oziroma uporabnikov. Vse več jih s svojim ravnanjem prehaja iz neaktivnega udeleženca v aktivnega udeleženca trga z energijo. Priča smo stanju, ko so njihova pričakovanja visoka, še posebej pri vključevanju lastne proizvodnje v fleksibilen distribucijski sistem.

Z oceno, da je stanje na področju pospešenega razvoja distribucijskega omrežja kritično in da se slabša, se ne morem strinjati. Ni vse idealno. Uvajanje naprednih tehnologij poteka prepočasi. Prevzemamo del odgovornosti v zvezi s ciljem doseganja mejnikov, kot so zapisani v NEPN. Bi pa vseeno poudaril, da nas je potrebno razumeti. Potrebujemo nova znanja. Ne samo na področju tehničnih znanj, tudi organizacijskih in komunikacijskih. Ni dovolj ustreznih strokovnjakov. Vsi se prilagajamo in reorganiziramo in seveda učimo. Sodelujemo v več projektih EU, smo aktivni udeleženci in dajemo svoj doprinos razvoju znanj in tehnologij. Na določenih segmentih se že uvajajo nove storitve iz naprednih podatkovno-analitskih sistemov. Cena električne energije vpliva na uporabnike in jih sili k varčnejši rabi električne energije. Nenazadnje nova tarifna politika spodbuja uporabnike k aktivni in učinkoviti rabi električne energije. Tudi dobavitelji in agregatorji vidijo svojo priložnost v prilagajanju odjema. Torej zeleni prehod zahteva učinkovitejši razvoj in prepričan sem, da smo na dobri poti. Pričakovanja so velika in pogojena žal tudi z investicijskimi sredstvi.

Pregled potenciala priključevanja večjih SE na distribucijskem srednjenapetostnem omrežju v lasti posameznega elektrodistribucijskega podjetja smo izdelali skupaj z družbo SODO. Analiza je pokazala, da skupno ocenjeni tehnični potencial možne vključitve večjih proizvodnih naprav na distribucijsko omrežje na lokacijah, kjer vlaganja v omrežje niso potrebna ali pa so potrebna v manjšem obsegu, znaša 795 MW. Priključna moč posamezne proizvodne enote, ki se lahko priključi na posamezni energetski transformator, je zamejena na 5 MW. Pregled vsebuje tudi seznam degradiranih območij, kjer je mogoče še dodatno izkoristiti potencial lokacije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov Pregled možnosti priključitve večjih sončnih elektrarn na distribucijski sistem električne energije v Sloveniji v RTP 110 kV/SN je dokumentiran in dosegljiv na spletnih straneh.

Gre za ukrep, ki ga je sprejela prejšnja vlada s sprejemom Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Zakon določa, da se tarifne postavke elektrooperaterjev za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižajo na »nič«. S tem je posredno posegla v pravico elektrodistribucijskih podjetji. Zaradi znižanja omrežnin na »nič« so bili EDP-jem odvzeti prihodki iz naslova omrežnin v višini 66.700.000 EUR, ne da bi bile zakonske obveznosti zmanjšane. Kako korenito je ta ukrep posegel v delovanje distribucijskih podjetij, pove že dejstvo, da se je z omenjenim zakonom ustvarjeni EBITDA družbam znižal za slabo polovico. Skupaj z družbo SODO je bila vložena pobuda za postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE).

Ustavno sodišče je pobudo zavrglo. Glavno sporočilo vladi je prošnja, da se podobni posegi v omrežnino, ta je bil že drugi v času korone, ne ponovijo. Gre za namenska sredstva, ki jih nujno potrebujemo za vlaganje v sodobno distribucijsko omrežje po meri uporabnika, ki predstavlja pomembno infrastrukturo pri uresničevanju ciljev NEPN oz. zelenega prehoda.

Družba SODO je pripravila Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji od leta 2021 do 2030. Načrt opredeljuje obseg infrastrukture za distribucijo električne energije, ki jo je potrebno v naslednjem desetletnem obdobju od 2021 do 2030, zgraditi ali posodobiti za zagotovitev dolgoročno zanesljivega, varnega in učinkovitega elektrodistribucijskega sistema. Načrt predvideva investicije v višini 4.212 mio EUR, pri čemer je na podlagi dokumenta predvidenih le 33 % virov financiranja iz naslova lastnih virov ter zadolževanja posameznih EDP, za preostali del pa so predvidena sredstva EU, ki pa danes še niso zagotovljena. V Načrtu za okrevanje in odpornost je za vlaganje v distribucijsko omrežje namenjenih 80 mio €, kar seveda predstavlja majhen delež.

Višina predvidenih investicij v obdobju 2021–2030 močno presega raven investicij, ki jih lahko izvedejo EDP. Za primerjavo. V obdobju 2018–2020 je povprečna višina investicij predstavljala 49,6 % prihodkov od prodaje, medtem ko je samo v obdobju 2021–2023 ta odstotek planiran na ravni 82,8 %. V obdobju po letu 2023 se ta odstotek še bistveno poveča in celo preseže višino letnih prihodkov EDP. Na podlagi analize ugotavljamo, da zgolj en scenarij ne bi uspel zagotoviti financiranja investicij samostojno. Posledično bi bilo potrebno izvesti več ukrepov hkrati, pri čemer bi se primanjkljaj delno financiral z izdajo obveznic, dokapitalizacijo ter hkratnim povečanjem prihodkov EDP iz naslova najemnin in storitev, kar bi pomenilo posredno povečanje omrežnine. Gre za nabor ukepov, ki jih lahko izvedemo skupaj z vsemi deležniki. To so ministrstvo, upravljalec, Agencija za energijo, SODO in EDP.

Kar nekaj ukrepov je bilo izpostavljenih. Skupni imenovalec vsem ukrepom pa je razumevanje in vključenost vseh deležnikov, pristojnega ministrstva, elektrooperaterjev, regulatorja, upravljavca in seveda lastnikov elektrodistribucijskih omrežji. Sodelovanje in zavedanje odgovornosti vsakega od naštetih deležnikov je ključno za izgradnjo sodobnega distribucijskega omrežja po meri uporabnika.

VIR: Zelena Slovenija