Energetske novice

Odziv Sindikata in Sveta delavcev Premogovnika Velenje na intervju Aleksandra Mervarja v časnikih Dnevnik in Finance

Mag. Aleksander Mervar s svojim dolgoletnim delom v energetiki vsekakor velja za dobrega poznavalca in strokovnjaka na omenjenem področju, zato smo precej začudeni nad njegovimi izjavami, podanimi v intervjujih za časnika Dnevnik in Finance. Predvsem nas je zmotilo navajanje, da je termodel energetike, torej Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, velik finančni bolnik, ki bo v prihodnjem desetletju pridelal 2 milijardi izgube. Cena, ki jo omenja Mervar, je seveda malo napihnjena cena s C02-kuponi. Pri teh cenah električne energije (EE) in brez CO2-kuponov bi bil TEŠ rentabilen, proizvodnja električne energije (EE) iz TEŠ-a pa bi se povečala, saj ta ni toliko odvisna od izkopa v Premogovniku Velenje, ki je trenutno stabilen (njegova proizvodnja znaša 2,5 mio ton premoga), pač pa od cen na trgu. Strokovnjak, kar mag. Mervar zagotovo je, dobro ve, da je ta predvidena izguba posledica nakupa CO2-kuponov, ki so po drugi strani prihodek Podnebnega sklada RS, kjer se nabirajo enormna sredstva, porabljajo pa se predvsem za sofinanciranje t. i. obnovljivih virov energije (OVE) proizvajalcev EE. V nasprotnem primeru bi bili ti popolnoma nezanimivi za investitorje, saj bi bili predragi. Res nas zanima, s čim se bo polnil Podnebni sklad po prenehanju obratovanja TEŠ, saj bomo izgubili pravico do CO2-kuponov, ki jim v tem trenutku že pada vrednost zaradi presežnih količin na trgu. Verjetno se bo to pokrilo z dvigom omrežnin in drugih OVE-dajatev, ki jih bomo, žal, plačali državljani in naše gospodarstvo. 

Podobna negativna kampanja proti Šaleški dolini se je odvijala z navajanjem, da je davkoplačevalce blok 6 v TEŠ stal 1,4 mrd evrov, kar je čista izmišljotina. Davkoplačevalcev do zdaj blok 6 ni stal niti centa, saj ga v celoti financirata TEŠ in HSE. Še več, samo poroštvo države bo TEŠ stalo skoraj 50 mio evrov.

Še nedolgo nazaj, konec leta 2022, ko je bila v EU največja energetska kriza in so cene podivjale v nebo, je bila pri takratnem ministrstvu za infrastrukturo oblikovana »krizna skupina za energetiko«, sestavljena iz direktorjev največjih energetskih družb v Sloveniji. Ustanovljena je bila z namenom zagotovitve varne oskrbe RS v primeru motenj na skupnem trgu EU. Takrat je ta skupina strokovnjakov prepoznala domači premog kot ključen za zagotavljanje varne oskrbe z EE, od Premogovnika Velenje pa zahtevala maksimiziranje proizvodnje. Šli so celo tako daleč, da so zaradi možne ponovitve epidemije zaradi koronavirusa zahtevali uvoz premoga. Zaradi tega imamo še danes na deponiji preko pol milijona ton domačega in tujega premoga, ki bremeni naše poslovanje. 

Električno energijo je moč kupiti takrat, ko je je na razpolago dovolj. Priča smo vedno večjim vremenskim ekstremom, ki so velika uganka in izziv tudi za energetiko. Države okrog nas so vse uvozno odvisne: v primeru pomanjkanja in ekstremnih situacij se meje za prenos EE kaj hitro zaprejo. Prav tako je težko razumeti, da je mag. Mervar pripravljen na tako visoko uvozno  odvisnost, ki – mimogrede – močno odstopa od zapisanega v trenutno veljavnem NEPN-u. Razloge je mogoče iskati v tem, da nanj pritiskajo lobiji, ki so blizu prodajalcem in ne proizvajalcem. Naše gospodarstvo ima nadpovprečni delež predelovalne industrije, ki dosega nadpovprečno dodano vrednost, primerljivo z drugimi državami članicami EU.  V zadnjih letih trpi zaradi višjih cen električne energije, kot jo imajo konkurenti v okolici; ob vse višjem uvozu pa bodo te le še višje, saj so čezmejne kapacitete drage, pa tudi same cene za posamezno državo hitro narastejo, ko je ta visoko uvozno odvisna. Ker politiki ni uspelo zagotoviti izjem po vzoru drugih držav v EU, je uničena že skoraj celotna papirna industrija, prav tako tudi proizvodnja primarnega aluminija v Talumu in nič koliko malih podjetnikov. Sprašujemo se, kdo je naslednji.

Zaradi visokih cen EE pa ne trpi le gospodarstvo, ampak se je med prebivalstvom izredno povečala energetska revščina. Zaradi vsega naštetega bi pričakovali, da bo nekdo od odgovornih, pa naj bo to Vlada RS, MOPE ali Direktorat za energijo, poskrbel za pripravo Energetskega koncepta Slovenije, v katerem bo prvenstveno zapisano, na kateri način in s katerimi viri bomo zagotovili varno, zanesljivo in cenovno ugodno oskrbo prebivalcev in gospodarstva. Floskule, da nam to zagotavlja NEPN, pustite za uradnike EU. NEPN je samo skupek nerealnih želja, scenarijev in ciljev po želji Evropske komisije. Vse zapisano pretirano ambiciozno posega v energetiko, industrijo, promet in kmetijstvo. 

Ne moremo se strinjati, da je TEŠ bolje ugasniti, saj lahko z gotovostjo trdimo, da je zaloga premoga dovolj velika, da ga znamo izkopati in je ustrezne kalorične vrednosti. To smo dokazali tudi s študijo, ki smo jo izdelali skupaj s sindikatom SDE z naslovom »Scenariji pridobivanja premoga in proces zapiranja PV ter vpliv na TEŠ z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečanja energetske revščine v Sloveniji«, ki je med drugim empirično dokazala, da je izbira scenarija izhoda iz premoga v letu 2033 popolnoma negospodarna in bo povzročila:

Ne zanemarimo, da termodivizija HSE, v katero spadata TEŠ in Skupina Premogovnik Velenje, zaposluje skoraj 3000 ljudi in letno ustvari 600 mio prihodkov. Na ta način se preko DDV, prispevkov, dajatev, CO2-kuponov in multiplikatornih učinkov v proračun RS steče 80 odstotkov vseh stroškov. V primeru uvoza pa bi to pomenilo 10–15 odstotkov, vendar bi v tem primeru šlo za dobiček pravnih oseb, ki se ukvarjajo z uvozom, in ELES-a, ki je glavni čezmejni uvoznik. 

Z vso odgovornostjo trdimo, da je ob ustreznih vlaganjih v objekte, opremo in zaposlene premog možno izkopavati do zagona NEK 2 in to z nižjo ceno, kot jo v intervjujih navaja mag. Mervar. Vendar pa je potrebno poudariti, da letne izkopane količine nikoli ne določimo sami glede na svoje zmožnosti, ampak se usklajujejo z lastnikom, ki pa se prilagaja trgu z EE.

Žal živimo v obdobju, ko se takšne in drugačne krize ponavljajo iz leta v leto, in vedno znova ugotavljamo, da se enotni trg EU in solidarnost med državami ne obneseta. Ravno zaradi tega je samooskrba, tako na prehranskem področju, še posebej pa na energetskem, še toliko pomembnejša. Ob tem želimo ponovno izpostaviti, da je premog edini domači energetski vir, vse ustalo uvažamo.

Ker je država sprejela ambiciozno letnico izstopa iz premoga, se je v nacionalni strategiji za predčasni izstop iz premoga zavezala k celovitemu naboru ukrepov, med drugim tudi, da bosta Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije v šestih mesecih po sprejemu strategije posredovana v razpravo v državni zbor. Od takrat sta minili že dve leti, v tem času pa imamo pripravljene zgolj neusklajene osnutke obeh zakonov. 

Zaradi vsega navedenega zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje ne verjamemo več nobeni obljubi politikov. Hkrati  vsem odgovornim sporočamo, da bomo zaposleni v Premogovniku Velenje z vsemi oblikami sindikalnega boja vztrajali na pravičnem predčasnem izhodu iz premoga, ki ga nikakor ni mogoče izvesti v tako kratkem časovnem obdobju.

Simon Lamot,

predsednik Sindikata Premogovnika Velenje SPESS-PV

     Danilo Rednjak, 

     predsednik Sveta delavcev Premogovnika Velenje

VIR: SPESS-PV