Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Razmere na veleprodajnem trgu elektrike in plina so v prvi polovici leta precej ugodnejše v primerjavi z letom prej, k umirjanju rasti cen pa je prispevalo več dejavnikov. Terminske pogodbe za dobavo pasovne električne energije za leto 2024 so na nemški borzi EEX ob koncu zadnjega trgovalnega dne konec junija v primerjavi z začetkom leta dosegle za tretjino nižjo vrednost. 

Agencija za energijo je objavila Pregled veleprodajnega trga z zemeljskim plinom in električno energijo v prvi polovici leta 2023, iz katerega izhaja, da so se v prvi polovici leta 2023 veleprodajne cene zemeljskega plina in električne energije postopoma zniževale. Zniževanje cen je bilo predvsem posledica nadpovprečno zapolnjenih skladišč zemeljskega plina, zmanjševanega odjema zemeljskega plina in električne energije, uspešnega nadomeščanja uvoza ruskega plina in povečane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Na padec cen električne energije sta s postopnim zniževanjem cen vplivala tudi premog in emisijski kuponi. 

In kaj kaže podrobnejša analiza dogajanj na veleprodajnem trgu električne energije? Območje Evrope je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležilo skoraj 6-odstotno zmanjšanje povpraševanja po električni energiji, pri čemer je na zmanjšanje povpraševanja predvsem močno vplivala manjša aktivnost energetsko intenzivnejše industrije, na drugi strani pa so bili proizvodni rezultati precej boljši od lanskih. Tako se je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah na območju EU v prvi polovici leta v primerjavi z lani povečala za 10 odstotkov, proizvodnja  vetrnih elektrarn za 5 odstotkov in proizvodnja sončnih elektrarn za 14 odstotkov. Delež obnovljivih virov v skupni evropski proizvodnji električne energije je s tem v prvi polovici leta dosegel rekordno raven 43 odstotkov, pri čemer pa je treba upoštevati tudi hkratno 22-odstotno zmanjšanja proizvodnje električne energije v premogovnih in 18-odstotno zmanjšanje v plinskih termoelektrarnah. Kot rečeno, na gibanje cen električne energije na veleprodajnem trgu močno vplivajo vhodni energenti za njeno proizvodnjo, pri čemer poleg zemeljskega plina pomembno vlogo igrajo tudi cene premoga, ki pa so se v primerjavi z letom prej precej znižale. Tako je v prvem letošnjem polletju povprečna cena premoga za terminske pogodbe z dobavo v letu 2024 znašala 133,63 USD/t, kar je bilo za 29 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Na drugi strani pa visoko ceno še naprej ohranjajo emisijski kuponi, pri čemer je bila vrednost emisijskih kuponov v prvi polovici leta 2023 nad ravnmi iz leta 2022. Tako je bila najvišja poravnalna cena emisijskih kuponov z zapadlostjo v decembru 2023 dosežena pri vrednosti 100,34 EUR/tCO2, in sicer 21. februarja, najnižja pa 6. januarja, ko je ob koncu trgovalnega dne znašala 77,38 EUR/tCO2. V Agenciji ob tem ugotavljajo, da ostaja vrednost emisijskih kuponov, zaradi ambiciozne evropske podnebne politike, ki postavlja višje cilje za zmanjševanje emisij, na visoki ravni, in to kljub temu, da se je proizvodnja električne energije iz fosilnih virov precej zmanjšala. Veleprodajne cene električne energije so se v prvi polovici leta 2023 v glavnem zniževale, kar se je začelo dogajati že v zadnjem četrtletju leto prej. Pretežno padajoči trend je bil prisoten pri kratkoročnih in dolgoročnih terminskih pogodbah, in sicer tako v cenah pasovne kot tudi vršne električne energije. 

Ne glede na vse, ostaja spodbudno dejstvo, da so se veleprodajne cene električne energije v prvi polovici leta 2023 v glavnem zniževale, kar se je začelo dogajati že v zadnjem četrtletju leto prej, pri čemer je bil pretežno padajoči trend prisoten tako pri kratkoročnih kot dolgoročnih terminskih pogodbah, pa tudi pri cenah pasovne in vršne električne energije. Kaj to konkretno pomeni, najbolje pove kar naslednja primerjava. Medtem ko je bilo treba na nemški borzi EEX v tretjem četrtletju leta 2022 za MWh pasovne energije za leto vnaprej v povprečju odšteti skoraj 465 evrov je cena v drugem letošnjem četrtletju padla na slabih 141 evrov. Na slovenski borzi BSP pa je cena MWh pasovne energije za dan vnaprej padla iz skoraj 422 evrov v tretjem lanskem četrtletju na nekaj več kot 95,6 evra v drugem letošnjem četrtletju..

VIR: Naš Stik