Energetske novice

Avtor:

Avtor fotografij:

Eksperimentalni nabor kazalnikov podnebnih sprememb za Slovenijo razkriva pozitivne trende, vključno z zmanjšanjem emisij in povečanjem uporabe obnovljivih virov energije, vendar opozarja na potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za dosego trajnostne energetike.

Slovenija napreduje v zmanjševanju emisij in povečevanju uporabe obnovljivih virov, a potrebna so nadaljnja prizadevanja za trajnostno energetiko.

V zadnjih letih so podnebne spremembe postale ključna točka razprav in skrbi. Zato so na Staističnem uradu prvič v zgodovini pripravili eksperimentalni nabor kazalnikov podnebnih sprememb za Slovenijo, ki omogočajo boljšo razumevanje trenutnega stanja. Poglejmo si podrobneje, kaj prinašajo ti kazalniki. Prva skupina kazalnikov osvetljuje antropogene vzroke podnebnih sprememb, povezane z viri emisij. Vrednosti vseh petih izbranih kazalnikov v tej skupini so se od leta 2010 znižale. Najbolj opazen je upad fosilnih goriv v oskrbi z energijo, ki so leta 2021 predstavljala 57,5 odstotka in so se v primerjavi z letom 2010 zmanjšale za 6,8 odstotne točke.

Kako se gibljejo izpusti

PRav tako so spodbudne spremembe na področju emisij toplogrednih plinov. Količina skupnih izpustov toplogrednih plinov v nacionalnem gospodarstvu se je leta 2021 v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 15 odstotkov, na 16.111 kiloton ekvivalenta CO2. Zmanjšanje emisij iz proizvodnih dejavnosti med omenjenima letoma znaša kar 16 odstotkov, medtem ko so emisije toplogrednih plinov iz gospodinjstev upadle za desetino. Podnebne spremembe vplivajo tudi na ekosisteme. Intenzivnost črpanja vodnih virov se je v Sloveniji v letu 2020 v primerjavi s stanjem pred desetimi leti povečala za 0,5 odstotne točke. Odklon povprečne temperature zraka je prvič presegel 2 °C leta 2014, največji odklon pa je bil izmerjen lani in je znašal 2,6 °C.

Kako se borimo proti spremembam

Kazalniki blaženja podnebnih sprememb merijo prizadevanja ljudi pri premagovanju posledic podnebnih razmer. Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije se je glede na leto 2010 zvišal za 3,9 odstotne točke in je v letu 2021 znašal 25 odstotkov. Delež davkov na energijo in promet med skupnimi davki in socialnimi prispevki je v primerjavi z letom 2010 upadel za 1,7 odstotne točke, na 7,4 odstotkov vseh davkov v letu 2022. Razlika med neto emisijami CO2 in ponori CO2 gozdnih površin na ozemlju države se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za skoraj 60 odstotkov. Zadnja skupina kazalnikov prikazuje prizadevanja za prilagajanje podnebnim spremembam. Učinkovitost uporabe vode se je v obdobju 2010–2020 povečala za 7,9 odstotkov, dosegla pa je 41 dolarjev na m3 vode. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi se je od leta 2010 povečal za 4,7 odstotne točke in je lani znašal 11,1 odstotka. Kot izpostavljajo v Statističnem uradu, nam eksperimentalni nabor kazalnikov podnebnih sprememb omogoča dober vpogled v stanje podnebnih sprememb v Sloveniji. Upad emisij in povečanje uporabe obnovljivih virov energije sicer kažejo na pozitiven trend, vendar pa bo treba opraviti še veliko dela za doseganje trajnostne energetike. 

VIR: Naš Stik