Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Novosti na področju uvajanja obnovljivih virov energije v letu 2024 ter priložnosti na področju samooskrbe, hranilnikov in aktivnega odjema so  tematike, ki zaznamujejo današnji 14. vrh zelene energetike, Energetika in okolje ’24.

Napredni voditelji, strokovnjaki iz energetike in industrije, okoljski strokovnjaki ter deležniki, ki se zavedajo priložnosti uvajanja obnovljivih virov energije in večanja energetske neodvisnosti in odpornosti so se zbrali na Brdu pri Kranju na 14. vrhu zelene energetike, Energetika in okolje ’24.

Industrija vedno močneje vstopa na področje obnovljivih virov energije, pot pa je zahtevna, saj izzive predstavlja tako prilagoditev infrastrukture kot načina poslovanja. Kako uvajajo trajnostno strategijo (ESG) v poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, je predstavil Uroš Blažica iz Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije ter direktor družbe Elektro Primorska. Poudaril je, da moramo spremembe sprejemati odgovorno, česar se zavedajo tudi v distribucijskih podjetjih. Ta so se znašla v središču »vrtinca zelenega prehoda,« zato  bo hitrost prilagajanja in nadgradnje omrežja vplivala tudi na hitrost zelenega prehoda.

Elektroenergetski sistem se je spremenil: odjemalci niso več odjemalci, ampak so tudi proizvajalci, zato se morajo temu prilagoditi tudi distribucijska omrežja. Na eni strani se soočajo z zadovoljevanjem potreb odjemalcem, zato mora omrežje njim omogočati zeleni prehod, na drugi strani pa je treba upoštevati vplive okoljskih sprememb. Vse več je ekstremnih vremenskih pojavov, ki zahtevajo, da morajo biti omrežja ne le fleksibilna, ampak tudi robustna in vzdržljiva.

Vsa omrežja v Evropi se tako soočajo z enakimi izzivi, kar vpliva na hitrost zelenega prehoda. Da bi to izvedli, pa potrebujejo tako finančne kot človeške vire, ocenjena vrednost potrebnih finančnih sredstev za realizacijo razvojnega načrta v naslednjem desetletnem obdobju znaša 4,2 mrd EUR. Nujna bodo vlaganja v nizko in srednje napetostno omrežje. Kljub velikim vlaganjem se omrežnina v prihodnjih treh letih ne bo spreminjala, zato bodo morali sredstva iskati drugje. Če namreč želijo slediti razvojnemu načrtu, je virov premalo, zato se usmerjajo v črpanje namenskih evropskih nepovratnih sredstev. Poleg finančnih sredstev pa potrebujejo tudi znanje, veščine,

Dotaknil se je tudi net meteringa oziroma izdaje soglasij za sončne elektrarne. Konec minulega leta je namreč močno poraslo število vlog, ki jih morajo v kratkem času obdelati, še večji izziv pa bo priključitev naprav, za katera so izdali soglasja, saj je rok za izgradnjo do konca letošnjega leta.

Direktorica Energetske podnebne agencije za Podravje, dr. Vlasta Krmelj, je izpostavila vidik trajnostnega razvoja podjetij in vodenja v skladu z njim. Podjetja, ki so sprejela trajnostno delovanje, si zastavila cilje, izvedla ukrepe in jih spremljala, so se tudi s težavami v preteklih letih lažje soočila in se prilagajala spremembam ter bila bolj odporna. Pripravljenost na spremembe tudi v energetiki lahko znižuje stroške in povečuje konkurenčnost, je poudarila. To pomeni tudi uvajanje novih tehnologij in razvoja, ne le digitalizacije ampak tudi ostalih tehnologij. Uvajanje obnovljivi virov energije pa pomeni večjo samooskrbnost in neodvisnost. Poudarila je še pomen učinkovitosti, tako z vidika prihranka energije in stroškov kot.

Prednosti uvajanja obnovljivih virov energije za podjetja, poleg razogljičenja, so še, da so ti viri lažje dostopni in hitreje dobavljivi, cene so bolj predvidljive, omogočajo večjo samooskrbnost ter spodbujajo nove storitve, razvoj in inovativnost. Razvojne priložnosti, ki jih gospodarstvo prepoznava na tem področju, zajemajo tako razvoj in rabo zelenega vodika, kot tudi biogoriv in bioplina, pa tudi shranjevanje energije.

Zakaj je aktivni odjem v industriji pomemben z vidika učinkovite in trajnostne rabe energije, je predstavil mag. Igor Steiner, vodja oddelka Energetika in ekologija v podjetju INEA. Poudaril je, da prožnost oziroma zamik porabe pomembna, da ne presegamo dogovorjene moči porabe. S predčasnim ali zamaknjenim odjemom namreč lahko znižamo stroške, saj se izognemo konicam in presežkom porabe. Industrijske peči, talilnice, hladilnice, zamrzovalniki, toplotne črpalke, ventilatorji, HVAC sistemi, polnjenje električnih vozil (AC in V2G), kompromirani zrak z dodatnim zalogovnikom, OVE in hranilniki energije ter bremena, ki delujejo občasno in so prilagodljiva v delovanju, so naprave v industriji, ki so primerne za aktivni odjem. Kombinacija OVE s hranilniki lahko povečata samooskrbnost sistema, tako vire kot hranilnike pa je treba na lokacije dodajati premišljeno in namerno. Cilj je, da energijo, ki bi jo porabljali v najbolj obremenjenem času, prenesemo v manj obremenjeno obdobje oziroma cenejši časovni blok. Čeprav se pogosto na prvi pogled prilagajanje ni možno, pa je treba preveriti tudi možnosti prilagoditve v podpornih procesih.

Sledila je razprava, ki jo je usmerjala moderatorka Mojca Černelč Koprivnikar, pri kateri so sodelovali Uroš Blažica, mag. Igor Steiner in dr. Vlasta Krmelj. Blažica je izpostavil, da dokler napredni uporabniki razmišljajo o prilagajanju odjema, gremo v pravi smeri, vendar elektrifikacija in dekarbonizacija potrebujeta premišljene vložke, je dodal Steiner.

Dotaknili so se zanesljivosti obnovljivih virov energije, še posebej v zimskem času, ko ti niso na voljo, vendar dr. Krmeljeva verjame, da se tudi pozimi lahko 100-odstotno zanašamo na OVE. Upravljanje z energijo pa za napredne uporabnike ni več enostavno niti v gospodinjstvih, medtem dodaja Steiner, še manj pa v industriji, kjer je potreben energetski menedžment ter digitalna orodja oziroma sistemi, ki bodo porabo lahko upravljali.

Izpostavili so tudi problematiko energetsko intenzivne proizvodnje, ki bo imela povečane stroške zaradi novega sistema omrežnin. Blažica meni, da ti stroški industrije ne bodo pregnali v ZDA ali Azijo, medtem ko Steiner priznava, da imajo ponekod bolj konkurenčne pogoje. Dr. Krmeljeva pa je izpostavila še izzive Evrope in gospodarstva, ki bo morala najti rešitve tako za podnebne spremembe kot pomanjkanje virov.

V razpravi so izpostavili še nove poslovne modele in sodelovanje med različnimi deležniki, kot so denimo industrija in lokalna skupnost. Med ključnimi poudarki je bilo poznavanje tematike ter predvsem kadrovska vprašanja, saj opažajo tako pomanjkanje ozaveščenosti na tem področju, da bi se odjemalci več vključevali v te sisteme, kot kadrovski problem v industriji.

Novosti na področju obnovljivih virov energije in samooskrbe je predstavil dr. Tomislav Tkalec z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Nekatere države nismo na dobri poti pri doseganju ciljev NEPN, je poudaril. Trenutno je NEPN v fazi posodobitve, že konec meseca sledi vključevanje javnosti. V okviru NEPN smo si zastavili višje cilje, kar pomeni, da moramo do 2030 doseči vsaj 30-35 odstotni delež v končni rabi energije. Hkrati plačujemo drugim državam odkup manjkajoče energije, saj ciljev ne dosegamo, torej smo pred velikimi izzivi, je še poudaril. Uvajanje OVE naslavlja tako novi energetski zakon, ki ga Državni zbor sprejema prav danes, ter nedavno sprejeti zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo sončne celice na vseh novogradnjah, najprej na nestanovanjskih, nato pa tudi na stanovanjskih.  

Poudaril je tudi, da Borzen odpira razpise, ki bodo namenjeni vlaganjem v obnovljive vire energije. Trenutno je že odprt razpis za gospodinjstva, razpis za nove samooskrbe pa sledi v prihodnjih mesecih. Na Ministrstvu pa je odprt poziv za sončne elektrarne na javnih strehah in parkiriščih. V pripravi so še razpisi za 82 mio eur za uvajanje OVE iz kohezije, spreminja se tudi podporna shema iz OVE in SPTE. Sredstva so na voljo tudi za prenove daljinskih sistemov na OVE, v sklopu švicarskega mehanizma pa so na voljo sredstva za pilotne projekte agrofotovoltaike.

Dotaknil se je še potenciala vetrne energije v Slovenije, kjer so v okviru študij ugotovili, da nimamo neproblematičnih lokacij, saj se večina primernih lokacij umešča v Naturo 2000 ali so preblizu naselij. Kljub temu si država želi razvijati tudi to področje.

Dogodek spremljamo, več v nadaljevanju. 

VIR: Naš Stik