Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V Ljubljani danes poteka že 11. konferenca o novostih na energetskem regulatornem področju, pri čemer je osrednja pozornost namenjena novemu načinu obračunavanja omrežnine, ki stopi v veljavo z julijem letos.

Mojca Černelč Koprivnikar je na začetku konference poudarila, da nova evropska in nacionalna energetska regulativa vedno bolj krojita poslovanje podjetij, zato je ključnega pomena, da smo sproti dobro seznanjeni z vsemi novostmi, ki jih prinašata, čemur so tudi namenjena tovrstna vsakoletna srečanja.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je v uvodnem nagovoru izpostavil, da so bila v ospredju dela ministrstva v minulem obdobju reševanje energetske krize, zagon solarizacije in sprejem področne zakonodaje, povezane s hitrejšim uvajanjem naprav za proizvodnjo iz obnovljivih virov, zakonom o energetski politiki, lažjim umeščanjem energetskih objektov v prostor in podobno.  Kot je dejal, nam je v zadnjem letu uspelo podvojiti zmogljivosti sončnih elektrarn, čeprav še zaostajamo za prvotnimi načrti, pri čemer je po njegovem glede na osončenost Slovenije sončna energija tudi eden ključnih prihodnjih energetskih virov. 

S podzakonskimi akti naj bi uvedli tudi stimulativne ukrepe za pospešitev izrabe vetrne energije, pri obeh virih pa naj bi gradili predvsem na samooskrbnih skupnostih. Mag. Bojan Kumer je dejal, da z EZ2  končujemo desetletno obdobje prenosa evropske zakonodaje v naš pravni red oziroma v področne zakone in zakonodajo prilagajamo dejanskim razmeram v smeri prizadevanj za prehod na konkurenčne energetske vire. Ob tem pa seveda to delo še ni končano, saj se tudi evropska zakonodaja ves čas dopolnjuje in nadgrajuje, tako, da nas v prihodnje čaka še prenos petih novih evropskih direktiv, kot je denimo prenova energetskega trga, plinski paket ter smernice o učinkoviti rabi energije in večji energetski učinkovitosti stavb. Na ministrstvu veliko naporov vlagajo tudi v pripravo končnega besedila NEPN, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji poslati do konca junija. Glede pobude za sklic posvetovalnega referenduma glede prihodnje izrabe jedrske energije oziroma izgradnje JEK2 pa je dejal, da se mu zdi preuranjena, saj še vedno nimamo odgovorov glede dveh ključnih vprašanj, in sicer kakšna naj bo moč nove jedrske elektrarne in koliko nas bo to sploh stalo, ki sta bistvenega pomena za lažjo odločitev javnosti, ki je sicer nadaljnji uporabi jedrske energije po vseh anketah večinoma naklonjena. Ob tem je še dodal, da si na ministrstvu sicer prizadevajo za čim hitrejšo pospešitve vseh postopkov povezanih s projektom JEK2, pri čemer pa si ne moremo privoščiti, da bi se ta več milijardni projekt zaradi morebitnih proceduralnih napak, podobno kot izgradnja HE Mokrice, zavlekel in na koncu pristal na sodišču.

Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je v svojem predavanju pojasnila, zakaj je bila prenova obračuna omrežnine nujna, pri čemer je izpostavila, da so se razmere v energetskem sektorju v zadnjih letih bistveno spremenile, pa tudi evropska zakonodaja v ospredje vse bolj postavlja odjemalce in njihovo aktivnejšo vlogo. Kot je dejala, so bila izhodišča za reformo postavljena že pred leti, ko so bile objavljene prve smernice v podporo zelenemu prehodu, še bolj pa z zadnjimi evropskimi pobudami na področju energetske politike, ki vse po vrsti vključujejo večjo vlogo odjemalcev. Agencijo so pri uvedbi sprememb poleg tega vodile tudi napovedi o pospešeni elektrifikaciji industrije, sistemov ogrevanja in prometa ter možnosti, ki jo nudijo sistemi naprednega merjenja. Omenjena dejstva pomenijo tudi potrebe po dodatni okrepitvi elektroenergetskega omrežja, pri čemer naj bi v okrepitev in posodobitev omrežja v naslednjih desetih letih namenili blizu 4 milijarde evrov, poglaviten delež sredstev za pokrivanje teh naložb pa prispeva prav omrežnina. Agencija za energijo se je zato reforme obračuna omrežnine lotila tudi z namenom, vsaj delnega zmanjšanja potrebnih naložbenih sredstev oziroma vsaj prenosa dela potrebnih investicij v poznejše obdobje, predvsem pa tudi s ciljem pravičnejše prerazporeditve stroškov oziroma večje obremenitve tistih, ki večje stroške v omrežju tudi povzročajo. Ključne spremembe, ki jih prinaša nov način obračunavanja omrežnine, so sicer sezonska in dnevna diferenciacija tarifnih postavk obračunavanja,  razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večja stroškovna obremenitev tarifnih postavk za moč. Mag. Duška Godina je ob tem še poudarila, da prilagajanje odjema ni dolžnost, ampak predvsem za večje porabnike tudi priložnost za večje obvladovanje stroškov povezanih z električno energijo ter, da omrežnina vsaj še dve naslednji leti ostaja nespremenjena. Bo pa ob tem prišlo do prerazporeditve stroškov ali povedano drugače, z novim sistemom naj bi predvsem odpravili ugotovljene anomalije in zagotovili pravičnejšo razdelitev bremen.

Predsednik uprave Elektra Primorska in GIZ distribucije Uroš Blažica je v nadaljevanju nagovoril izzive, ki skrbijo distributerje ob vstopu v novo regulatorno obdobje in ob tem poudaril, da prenovljeni tarifni sistem sicer prinaša v primerjavi s prejšnjim celo vrsto izboljšav. Izrazil je tudi upanje, da bo nov način obračunavanja omrežnine odjemalce spodbudil k bolj aktivnemu spremljanju odjema in moči, pri čemer je slednja tudi tisti poglavitni element, na osnovi katerega se načrtujejo potrebne investicije. Kot je še dejal, je tarifni sistem živ sistem in ga bo treba aktivno spremljati skozi prehodno obdobje in tudi pozneje ter prilagajati novim zahtevam. 
Sicer pa glede na napovedi v naslednjem regulatornem obdobju do leta 2028 obstajajo velika pričakovanja, povezana s potrebnimi dodatnimi investicijami v distribucijsko omrežje, ki naj bi se v naslednjih letih podvojile ali celo potrojile. Ob tem je, kot možnost za ublažitev potreb po velikih naložbenih sredstvih, poleg novega načina obračunavanja omrežnine, ki naj bi vplival na racionalnejšo izrabo omrežja, omenil še vlaganja v pametne rešitve in digitalizacijo. Kako zasičeno je že distribucijsko omrežje, pa po njegovem veliko pove že podatek, da na odobritev vloge za priključitev na omrežje novih proizvodnih enot čaka približno 21 tisoč vlog ter, da se je odstotek zavrnitev vlog zaradi prezasedenosti omrežja iz 3 do 5 odstotkov pred dvema letoma dvignil že na 17 odstotkov.

VIR: Naš Stik