Energetske novice

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska komisija je predlagala akt o industriji z neto ničelnimi emisijami, da bi povečala proizvodnjo čistih tehnologij v EU in zagotovila, da je EU dobro opremljena za prehod na čisto energijo.

Predlagani akt bo ustvaril boljše pogoje za vzpostavitev projektov z neto ničelnimi emisijami v Evropi in privabljanje naložb, da bi se skupna strateška zmogljivost EU za proizvodnjo neto ničelnih tehnologij do leta 2030 približala ali dosegla vsaj 40 odstotkov potreb EU po uvedbi. To bo pospešilo napredek pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030 ter pri prehodu na podnebno nevtralnost, hkrati pa povečalo konkurenčnost industrije EU, ustvarilo kakovostna delovna mesta in podprlo prizadevanja EU za energetsko neodvisnost.

Predsednica Ursula von der Leyen je to pobudo napovedala kot del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora. Akt o industriji z neto ničelnimi emisijami skupaj s predlogom evropskega akta o kritičnih surovinah in reformo zasnove trga električne energije določa jasen evropski okvir za zmanjšanje odvisnosti EU od z emisijami visoko koncentriranega uvoza. S črpanjem izkušenj iz pandemije in energetske krize, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino, bo akt pomagal povečati odpornost evropskih dobavnih verig čiste energije.

Predlagani akt obravnava tehnologije, ki bodo pomembno prispevale k razogljičenju. Gre za fotovoltaiko in toploto, vetrne elektrarne na kopnem in na morju, baterije in shranjevanje električne energije, toplotne črpalke in geotermalno energijo, elektrolizerje in gorivne celice, bioplin/biometan, zajemanje in shranjevanje ogljika ter tehnologije pametnih omrežij, tehnologije trajnostnih alternativnih goriv, napredne tehnologije za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz gorivnega cikla, majhni modularni reaktorji in sorodna goriva. Določene tehnologije, bodo deležne posebne podpore.

Akt o industriji z neto ničelnimi emisijami temelji na šestih stebrih. Prvi je vzpostavitev omogočitvenih pogojev. Akt bo torej izboljšal pogoje za naložbe v neto ničelne tehnologije z izboljšanjem informacij, zmanjšanjem administrativnega bremena za vzpostavitev projektov in poenostavitvijo postopkov izdajanja dovoljenj. Poleg tega akt predlaga, da se da prednost strateškim projektom, ki so bistvenega pomena za krepitev odpornosti in konkurenčnosti industrije EU, vključno z lokacijami za varno shranjevanje zajetih emisij CO2. Zanje bodo veljali krajši roki za izdajanje dovoljenj in poenostavljeni postopki. 

Drugi steber je pospeševanje zajemanja CO2. Akt določa cilj EU, da do leta 2030 doseže letno zmogljivost vbrizgavanja 50 milijonov ton na strateških mestih za shranjevanje CO2 v EU, s sorazmernimi prispevki proizvajalcev nafte in plina v EU. To bo odpravilo glavno oviro za razvoj zajemanja in shranjevanja CO2 kot ekonomsko izvedljive podnebne rešitve, zlasti za energetsko intenzivne sektorje.

Tretji steber je olajšanje dostopa do trgov, s čimer bi spodbudili diverzifikacijo ponudbe za čiste tehnologije. Akt od javnih organov zahteva, da pri javnih naročilih ali dražbah za neto ničelne tehnologije upoštevajo merila trajnosti in odpornosti.

Četrti steber je krepitev znanj in spretnosti. Akt uvaja nove ukrepe za zagotovitev usposobljene delovne sile, ki podpira proizvodnjo neto ničelnih tehnologij v EU, vključno z ustanavljanjem industrijskih akademij, s podporo in nadzorom platforme Net-Zero Europe. To bo prispevalo k kakovostnim delovnim mestom v bistvenih sektorjih.

Peti steber je spodbujanje inovacij. Akt državam članicam omogoča, da pod prožnimi zakonodajnimi pogoji vzpostavijo regulativne peskovnike za preizkušanje inovativnih neto ničelnih tehnologij in spodbujanje inovacij.

Zadnji steber pa je že omenjena platforma Net-Zero Europe, ki bo Evropski komisiji in državam članicam pomagala pri usklajevanju ukrepov in pri izmenjavi informacij, vključno z neto ničelnimi industrijskimi partnerstvi. Komisija in države članice bodo sodelovale tudi pri zagotavljanju razpoložljivosti podatkov za spremljanje napredka pri doseganju ciljev akta o industriji z neto ničelnimi emisijami. Platforma bo podpirala naložbe z ugotavljanjem finančnih potreb, ozkih grl in najboljših praks za projekte po vsej EU. Spodbujala bo tudi stike v med neto ničelnimi industrijami po vsej Evropi, predvsem s pomočjo obstoječih industrijskih zavezništev.
Da bi Komisija dodatno podprla uvajanje obnovljivega vodika v EU in uvoz od mednarodnih partnerjev, je predstavila tudi svoje zamisli o zasnovi in funkcijah evropske banke za vodik, ki naj bi zaživela pred koncem letošnjega leta.

Kot je bilo napovedano v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora, se bodo prve pilotne dražbe za proizvodnjo obnovljivega vodika začele v okviru Sklada za inovacije jeseni 2023. Izbranim projektom bo dodeljena subvencija v obliki fiksne premije na kilogram proizvedenega vodika za največ deset let. To bo povečalo donosnost projektov in znižalo skupne kapitalske stroške. Dražbena platforma EU lahko ponudi tudi dražbe kot storitev za države članice, kar bo prav tako olajšalo proizvodnjo vodika v Evropi.
O predlaganem aktu morata sedaj razpravljati in ga potrditi Evropski parlament in Svet EU.

VIR: Naš Stik