Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Dogovor bo EU pomagal vzpostaviti energetski sistem, ki bo temeljil na OVE, znižal račune za energijo in bolje zaščitil odjemalce pred povišanji cen ter jim omogočil, da izkoristijo prednosti zelenega prehoda. 

Zagotovil bo trajnostno in neodvisno oskrbo EU z energijo v skladu z evropskim zelenim dogovorom  in načrtom REPowerEU. S to reformo bo evropska industrija postala čistejša in konkurenčnejša zaradi boljšega dostopa do cenovno dostopne energije iz obnovljivih nefosilnih virov.

Reforma vključuje revizije več delov zakonodaje EU – zlasti uredbe o električni energiji, direktive o električni energiji in uredbe REMIT. Na podlagi izkušenj iz energetske krize, ki jo je spodbudila ruska invazija na Ukrajino, bo reforma zagotovila večjo stabilnost cen za potrošnike in dobavitelje zaradi širše uporabe dolgoročnih pogodb za proizvodnjo čiste energije ter v sistem prinesla več nefosilnih prožnih rešitev, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje.

V skladu s sporazumom bodo potrošniki pred podpisom pogodb dobili širšo izbiro pogodb in jasnejše informacije, tako da bodo imeli možnost zagotoviti zanesljive dolgoročne cene in se tako izogniti prevelikim tveganjem in nestanovitnostim. Hkrati se bodo še vedno lahko odločili za dinamične cenovne pogodbe, da bi izkoristili variabilnost cen za uporabo električne energije, ko je ta cenejša (na primer za polnjenje električnih avtomobilov ali uporabo toplotnih črpalk v svojih hišah).

Sprejeti dogovor zmanjšuje tveganje odpovedi dobavitelja in krepi zaščito potrošnikov. Dobavitelji bodo morali obvladovati svoja cenovna tveganja vsaj v obsegu količin po fiksnih pogodbah, da bi bili potrošniki manj izpostavljeni skokom cen in nestanovitnosti trga. Države članice pa bodo morale določiti dobavitelje, ki bodo zagotovili, da noben potrošnik ne ostane brez napajanja. Ranljivi odjemalci in energetsko revni bodo zaščiteni pred odklopom, države članice pa bodo lahko v primeru krize razširile regulirane maloprodajne cene na gospodinjstva ter mala in srednja podjetja. Poleg tega bo Evropska komisija lahko Svetu EU predlagala razglasitev cenovne krize električne energije v primeru močnega zvišanja maloprodajnih cen, kar bo državam članicam omogočilo, da sprejmejo nadaljnje ukrepe za zaščito odjemalcev in zagotovijo dostop do cenovno ugodne energije.

Začasno dogovorjena reforma omogoča odjemalcem, vključno s podjetji in javnimi organi, dejavno vlogo v energetskem sistemu. Kot proizvajalci-odjemalci bodo lahko vlagali tudi v vetrne ali sončne elektrarne in prodali presežek ne le svojemu dobavitelju. Najemniki bodo lahko, na primer delili presežek sončne energije na strehah s sosedom, sporazum pa državam članicam utira pot, da potrošnikom olajšajo uporabo obnovljive energije prek priključnih mini solarnih sistemov.

Da bodo potrošniki v EU imeli koristi od konkurenčnih trgov s preglednim določanjem cen, bodo imeli ACER in nacionalni regulatorji večjo možnost spremljanja celovitosti in preglednosti energetskega trga. ACER bo lahko zlasti preiskoval morebitne primere čezmejne zlorabe trga in tiste, pri katerih ravnanje vpliva na vsaj dve državi članici. Za izvajanje svojih preiskav bo ACER lahko izvajal inšpekcijske preglede, izdajal zahteve za informacije in sprejemal izjave. Poleg tega morajo v skladu z revidirano uredbo REMIT udeleženci na trgu iz tretjih držav imenovati predstavnika v državi članici, v kateri so udeleženci na veleprodajnem energetskem trgu.

Začasni dogovor bo olajšal uvedbo stabilnejših dolgoročnih pogodb, kot so pogodbe o nakupu električne energije (PPA), prek katerih podjetja vzpostavijo lastno neposredno oskrbo z energijo in tako lahko izkoristijo stabilnejše cene proizvedene energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov. Države članice bodo morale zagotoviti razpoložljivost tržnih jamstev za pogodbe o zagotavljanju energije. To bo pomagalo povečati konkurenčnost industrije EU z zmanjšanjem njene izpostavljenosti nestanovitnim cenam, povezanim s fosilnimi gorivi. Poleg tega bo reforma povečala likvidnost trgov za tako imenovane terminske pogodbe. To bo več dobaviteljem in potrošnikom omogočilo, da se zaščitijo pred pretirano nestanovitnimi cenami v daljših časovnih obdobjih.

Da bi proizvajalcem električne energije zagotovili stabilnost prihodkov in zaščitili industrijo pred nestanovitnostjo cen, je v skladu z začasnim dogovorom vsa javna podpora za naložbe v nove proizvodne zmogljivosti v inframarginalno in obvezno proizvodnjo obnovljive in nizkoogljične električne energije morala potekati v obliki dvosmernih pogodb za razliko (CfD) ali enakovrednih shem z enakimi učinki. Države članice se s tem spodbuja, da presežne prihodke usmerijo k potrošnikom, bodisi neposredno bodisi s financiranjem stroškov cenovne podpore ali naložb za zmanjšanje stroškov električne energije.

Nova zasnova trga z električno energijo bo olajšala integracijo OVE v sistem in povečala predvidljivost proizvodnje električne energije z novimi obveznostmi preglednosti za sistemske operaterje glede prezasedenosti omrežja in rokov trgovanja, ki so bližje realnemu času.

Ta dogovor podpira doseganje želenega cilja EU o 45 odstotkih OVE do leta 2030 na ravni EU, kot je bilo dogovorjeno v revidirani direktivi o obnovljivi energiji, vključno z novimi dražbami obnovljive energije na ravni EU, povezanimi z evropskimi mehanizmom financiranja OVE. 

Poleg tega bodo morale države članice za izboljšanje prožnosti elektroenergetskega sistema zdaj oceniti svoje potrebe, določiti cilje za povečanje nefosilne prožnosti in imele možnost uvesti nove podporne sheme, zlasti za prilagajanje odjema in shranjevanje energije. Reforma sistemskim operaterjem omogoča tudi, da zagotovijo zmanjšanje povpraševanja po energiji v konicah.
Da bi olajšali pot držav članic k razogljičenemu energetskemu sistemu, sporazum upošteva izzive nekaterih držav članic in regij pri prehodu na čisto energijo ter zagotavlja ciljno usmerjena in časovno omejena odstopanja od nekaterih pravil evropske zakonodaje.

VIR: Naš Stik