Energetske novice

Agencija za energijo je zaključila trinajsti Javni poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnih enot za vstop v podporno shemo, ki je bil objavljen 28. decembra lani. Do roka za oddajo prijav je na agencijo prispelo 575 prijav za projekte proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE skupne nazivne električne moči dobrih 322 MW. Med prijavljenimi projekti je bilo tudi tokrat največ sončnih elektrarn, 561, osem elektrarn na lesno biomaso, tri male hidroelektrarne in tri soproizvodne enote na fosilna goriva. V nadaljnjem postopku je agencija potrdila 507 projektov, in sicer 503 sončnih elektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 259 MW ter dva projekta hidroelektrarn in dva projekta elektrarn na lesno biomaso. Tudi na tokratnem razpisu je bilo na voljo deset milijonov evrov. 

Kot so sporočili iz Agencije, bodo zaradi velikega števila prijav sklepi o potrditvi projektov predvidoma izdani do konca septembra. Deklaracija za proizvodno napravo iz potrjenega projekta mora biti pridobljena v treh letih od vročitve sklepa o potrditvi projekta prijavitelju. Za projekte proizvodnih naprav, ki se po predpisih o graditvi objektov uvrščajo med zahtevne objekte, lahko prijavitelj agencijo že v prijavi na javni poziv zaprosi za daljši rok za pridobitev deklaracije, ki pa ne sme biti daljši od pet let. 

Od leta 2016, ko je bila podporna shema spremenjena, do konca leta 2023 je agencija sicer zaključila 12 javnih pozivov za vstop v podporno shemo, pri čemer je bilo vsakič na voljo deset milijonov evrov. Na javne pozive je bilo v tem času skupaj prijavljenih 1.299 projektov proizvodnih naprav s skupno nazivno električno močjo 995 MW, pri čemer je bilo nato izbranih 612 projektov s skupno nazivno električno močjo 536 MW. Končni izkupiček pa je bil precej slabši, saj prijaviteljem v predvidenem roku treh oziroma pri zahtevnejših projektih pet let, ni uspelo uresničiti kar 164 že odobrenih projektov s skupno nazivno električno močjo 186 MW, pri čemer po številu prevladujejo sončne (66 projektov z nazivno močjo 25 MW) in vetrne elektrarne (17 projektov z nazivno močjo 126 MW).
Poleg tega je bilo od skupno izbranih 612 projektov do konca leta 2023 izpeljanih zgolj 181 projektov s skupno nazivno električno močjo 86  MW. Tudi tu po številu prevladujejo sončne elektrarne ( 77 projektov z nazivno močjo 22  MW), sledijo jim soproizvodne naprave ( 50 projektov z nazivno močjo 50 MW), 47 hidroelektrarn s skupno nazivno električno močjo 11 MW ter pet proizvodnih naprav na lesno biomaso in po ena proizvodna naprava na bioplin iz biomase in bioplin iz čistilnih naprav.

VIR - https://www.nas-stik.si