Energetske novice

Avtor:

Pospeševanje zelenega prehoda s poudarkom na priložnostih in financiranju projektov, kot je JEK2,  je bila osrednje tema današnje konference Tea with Reason, ki so jo pripravili pri Britansko-slovenski gospodarski zbornici.

Slovenija pospešuje naložbe v zeleni prehod, pa naj bo to na področju elektrifikacije prometa, vlaganj v elektroenergetska omrežja in vlaganj v obnovljive vire energije. Na poti do brezogljične prihodnosti se pojavljajo tudi izzivi s področja financiranja, ki so trenutno najbolj pereči. Še posebej z vidika priprav na projekt JEK2, ki bo največja naložba v zgodovini Slovenije. Združeno kraljestvo ima na tem področju izkušnje tako s pripravami jedrskih novogradenj, kot sta Sizewell C in Hinkely Point 2, kot tudi z mehanizmi in načini financiranja projektov, ki podpirajo zeleni prehod. Izkušnje in izzive na teh področjih so izmenjevali udeleženci današnje konference Tea with Reason (Čaj z razlogom), ki so jo pripravili pri Britansko-slovenski gospodarski zbornici.

Naložbe in aktivnosti na tem področju z zakonodajnimi in regulatornimi ukrepi pospešujejo tudi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Vendar pa področje, ki je v Sloveniji še močno nerazvito, ostaja razvoj vetrnih elektrarn. Kot je ob uvodnem pogovoru s predsednikom Britansko-slovenske gospodarske zbornice, Luko Vesnaverjem, povedala Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), se na tem področju država sooča z izzivi, kot so  izobraževanje in ozaveščanje, nasprotovanje lokalne skupnosti in poenostavitev postopkov umeščanja. Med vse vidnejšimi viri prihodnosti pa se vse pogosteje pojavljajo mali modularni reaktorji (SMR), za katere ne MOPE verjamejo, da so primerna rešitev za slovenski prostor.

V Veliki Britaniji imajo medtem že konkretne izkušnje s sodobnimi jedrskimi novogradnjami, pa tudi njihovim financiranjem. Kot je povedal Troy Edwards iz družbe A&O Shearman, ima pri uvajanju velikih novih projektov ključno vlogo vlada in vladne subvencije, ki omogočajo konkurenčnost. Pri velikih projektih, kot so jedrske elektrarne, pa je ključno zagotavljanje sredstev in prevzemanje tveganj. Eden od možnih modelov, ki se jih poslužujejo, je tako tudi vstop zasebnih vlagateljev – pristop, kot ga v različnih oblikah poznajo tudi drugje po svetu.

Huw Williams iz britanskega urada za energetsko varnost in net zero medtem poudarja, da energetski prehod prinaša nove tehnologije v velikem obsegu. Če so bile pred 20 leti vetrne elektrarne na morju nekaj nepredstavljivega, so danes ob izhodu iz premoga ena ključnih novih tehnologij. Temu se je treba prilagajati tudi na ravni države. Ko se tehnologije spreminjajo, v Veliki Britaniji spreminjajo tudi finančne instrumente, cilj pa je, da trg obstane.

 

Financiranje velikih projektov zelenega prehoda je izzivi tudi za finančni sektor. Kako se ga lotevajo v finančnem sektorju, so razpravljali John Denhof, direktor KBM, Simon Savšek, vodja ljubljanske izpostave EIB, in Duško Kresmanović iz družbe UK Export Finance for CEE & Balkans. Pri KBM so poslovanje prilagodili zahtevam ESG, tako da financiranje pogojujejo s tem, ali projekti ustrezajo zahtevam standardov. Banke so že pripravljene na projekte zelenega prehoda, je povedal Denhof, problem pa je, da ni dovolj projektov, ki ustrezajo pogojem financiranja. Projekti zelenega prehoda so dobrodošli tudi pri Evropski investicijski banki EIB, vendar pa projekte presojajo na podlagi tega, ali ustrezajo zahtevam financiranja.

Pri tako velikih projektih je največji izziv likvidnost, je dodal Kresmanović, in na tem področju obstajajo mehanizmi, med katerimi je tudi britanski UK Export Finance, ki nudijo podporo in povezujejo komercialne banke in vlagatelje. Tako so podprli že številne projekte vetrnih elektrarn na morju in sončnih elektrarn, obetajo pa se tudi projekti na področju vodika.  

Slovenija se v prihodnjih letih sooča z velikim izzivom: kako ob upoštevanju okoljskih zahtev dosegati energetsko neodvisnost v času, ko fosilni viri, predvsem premog, ugašajo. Do morebitne izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem pa bo preteklo še precej časa. Vmesno obdobje bo zahtevno.

Ob uvajanju novih projektov, ki bi podprli zeleni prehod, se energetika sooča z nekaterimi ključnimi izzivi. Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, ki je lastnik Termoelektrarne Šoštanj, med največjimi izzivi novih zelenih projektov prepoznava postopke umeščanja, ki so pogosto zelo dolgotrajni, zato si jih želijo pospešiti, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, ki pogosto nasprotujejo novim projektom v njihovi sredini, zato z njimi aktivno sodelujejo, ter ekonomiko projektov, ki vpliva na njihovo izvedljivost oziroma celo sposobnost poslovanja in obratovanja.

Medtem v družbi GEN energija že danes prispevajo k razogljičenju, poudarja dr. Dejan Paravan, generalni direktor GEN energija, saj je njihova proizvodnja kar  99 odstotno brezogljična. Njihovo poslovanje temelji na treh stebrih: obratovanje trenutnih zmogljivosti, projekt JEK2 in vlaganja v obnovljive vire energije.

Da je Slovenija naredila velik preskok na področju zelenega prehoda, tudi na zakonodajnem področju, težava pa je postopkovni del, kjer imajo posamezniki in nevladne organizacije preveliko možnost oviranja in zaustavljanja projektov, pa dodaja Robert Prelesnik iz odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partners.

Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za JEK2, opozarja, da ob vseh aktivnostih, ki so omogočile napredek projekta v zadnjih letih, manjka še vladna organizacija, ki bi bila zadolžena za vodenje projekta. Največja naloga pa je najti poslovni model in financiranje, ki bo omogočalo dolgoročno obratovanje za več generacij in vzdržne cene električne energije.

Da bomo tudi v prihodnje za svoj razvoj potrebovali veliko električne energije, zato potrebujemo tudi JEK2, so prepričani tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Antonija Božič Cerar iz GZS ugotavlja, da je slovenska industrijska proizvodnja eden od ključnih gospodarskih deležnikov, zato podpirajo uvajanje novih virov, saj v Sloveniji trenutno nimamo zadostnih lastnih virov. Če želimo industrijsko proizvodnjo, dodaja, potrebujemo tudi dvakrat večjo proizvodnjo elektrike, kot jo imamo trenutno.

Za financiranje projektov na področju jedrskih novogradenj že ustanavljajo tudi Mednarodno banko za jedrsko infrastrukturo, ki naj bi jo vzpostavili do leta 2026. Daniel Dean, predsednik strateške svetovalne skupine v  nastajajoči banki verjame, da bi za dosego  ciljev zelenega prehoda morali močno povečati delež jedrske energije, zato bo v kratkem času bo treba investirati milijarde v energetsko proizvodnjo.

Zeleni prehod je vroča tema tudi v času kampanje pred volitvami v evropski parlament. Dogodek je zaključilo soočenje za evropske volitve o prihodnosti zelenega prehoda v Sloveniji, ki ga je usmerjala novinarka Dnevnika Anja Hreščak. O zeleni prihodnosti države so razpravljali Jure Leben iz Gibanja Svoboda, Franc Breznik iz SDS, Mojca Erjavec iz NSi, Matevž Frangež iz SD, dr. Luka Omladič iz Levice, Franc Bogovič iz SLS in dr. Klemen Belhar iz Vesne zelene stranke. Dotaknili so se trajnostne mobilnosti in izzivov na področju prometa v Sloveniji, osrednjo pozornost pa so usmerili energetskim virom, ob čemer so se v večjem delu strinjali, da v državi potrebujemo zeleni prehod z vsemi razpoložljivimi viri energije, tudi jedrsko energijo, ob čemer pa bo treba upoštevati tudi vidike gospodarstva, družbe, ekonomike in varovanja okolja.

VIR: Naš Stik