Energetske novice

Podnebne spremembe, pandemija in v zadnjem času tudi energetska kriza predstavljajo globalne in osebne izzive, s katerimi se soočamo praktično vsak dan. Opominjajo nas, da smo ljudje in država odvisni od vzajemnega sodelovanja in od rabe razpoložljivih (skupnih) virov energije.

Smotrno oz. preudarno ravnanje z energijo je zavestno prizadevanje, da energije ne rabimo po nepotrebnem. To je odgovor na vprašanje "Kako lahko zmanjšamo porabo električne energije brez investicij" saj takšno ravnanje sčasoma postane naše vsakdanje vedenje. Tehten razlog za smotrno ravnanje je dejstvo, da sodoben način življenja brez električne energije ni možen, zato ni smiselno, da jo rabimo več, kot je dejansko potrebujemo.

S preudarnim ravnanjem zmanjšujemo porabo elektrike in stroške. Pri tem zmanjšujemo potrebo po novih objektih za proizvodnjo energije ter zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji elektrike, in potrebo po njenem uvozu, ne da bi se odrekli udobju in ugodnostim, ki nam jih elektrika omogoča. Predhodno navedeni dejavniki namreč vplivajo na ceno električne energije in porabo javnih sredstev, ki jih lahko namenimo v koristnejše namene.

Zmanjšanje porabe energije v enem gospodinjstvu res nima velikega vpliva na končno količino porabljene energije v Sloveniji, ima pa zmanjšanje povprečne količine porabljene energije v 860.000 gospodinjstev (SURS) lahko velik vpliv na končno energetsko bilanco.

Izračun je enostaven. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) kaže, da je letna povprečna poraba električne energije za gospodinjstva leta 2020 znašala 4.407 kWh. To pomeni, da povprečno slovensko gospodinjstvo za električno energijo letno porabi okoli 705 EUR (po ceni od 0,16 EUR/kWh) in ustvari 1.578 kg izpustov CO2 v okolje.

Če vsako gospodinjstvo zmanjša letno porabo energije samo za 5 % oz. za 220 kWh, to pomeni zmanjšanje letnega proračuna za 35 EUR in za 79 kg manj izpustov CO2.

Na ravni enega gospodinjstva se to morda ne zdi veliko, v primeru 860.000 slovenskih gospodinjstev (SURS) pa to pomeni zmanjšanje porabe končne energije za 189 milijona kWh, prihranek v višini 30 milijonov EUR in 68 milijona kg manj izpustov CO2 v okolje.

Če želimo nemudoma in brez investicij zmanjšati količino porabljene električne energije, moramo zmanjšati uporabo električnih naprav (saj tudi najučinkovitejše naprave rabijo energijo) in jih uporabljati učinkovito in smotrno.

Ni potrebe, da je v sobi vključen televizor, medtem ko v kuhinji pripravljamo hrano ali se pogovarjamo. Brez težav bi lahko podali še več podobnih primerov nepotrebne rabe elektrike v gospodinjstvih.

Električni aparat, ki ga običajno ne izklapljamo, je modem WLAN. Če uporabljamo modem / usmerjevalnik moči 10 W, to pomeni, da za celodnevno delovanje, 365 dni na leto, porabi približno 88 kWh električne energije, s čemer poveča letni račun za elektriko za 14 EUR in prispeva 32 kg izpustov CO2 v okolje.

----------

Električni aparati, četudi so učinkoviti, v stanju pripravljenosti po nepotrebnem rabijo energijo. Res morda iz stanja pripravljenosti izključimo TV, mikrovalovno pečico, ki nam takrat, ko je ne uporabljamo za pripravo hrane-, služi zgolj za to, da mimogrede pogledamo, koliko je ura, pa običajno ne izklapljamo, čeprav imamo uro tudi na telefonu.

Mikrovalovna pečica moči 3 W v stanju pripravljenosti na leto porabi približno 26 kWh ter poveča letni račun za elektriko za 4 EUR in na leto ustvari 9 kg izpustov CO2.

----------

Pravilna uporaba in redno vzdrževanje električnih naprav podaljšujeta življenjsko dobo naprav in zmanjšujeta porabo električne energije.

Optimalna temperatura v hladilniku je 5°C, v zamrzovalniku pa -18°C. Zlasti kadar je zamrzovalnik v hladilniku, ga moramo občasno odmrzovati, ko se nabere preveč ledu. Četudi zamrzovalnik ni vgrajen v hladilnik, moramo občasno očistiti prašne obloge na hladilnem agregatu (kovinska rešetka na zadnji strani aparata).

Odvisno od velikosti in energijskega razreda lahko hladilnik ali zamrzovalnik na leto porabita do 250 kWh električne energije. Nepravilno nastavljena temperatura in neočiščen aparat lahko po nepotrebnem povečata letno porabo energije za 20 % oz. za 50 kWh. Na letni ravni to pomeni povečanje stroška za elektriko za 8 EUR in za 18 kg večje izpuste CO2 v okolje.

----------

Pri pranju in pomivanju uporabljajmo eko programe, če jih naši aparati imajo. Tudi v tem primeru drži rek "čas je denar", ampak v obratnem smislu: eko program običajno sicer traja dlje, ampak zato porabi manj električne energije in vode, kar znižuje stroške.

Eko programi energetsko učinkovitih pralnih strojev lahko prihranijo do 50 % električne energije. To pomeni, da lahko pri 100 pranjih (odvisno od učinkovitosti stroja) prihranimo do 40 kWh električne energije ter znižamo letni strošek za 6 EUR in izpuste CO2 v okolje za 14 kg.

----------

Če imamo večtarifni sistem, čim večkrat uporabljajmo električne aparate v času manjše tarife, če s tem le ne motimo sosedov. Tako sicer količine porabljene energije ne zmanjšamo, zmanjšamo pa letni strošek in razbremenimo distribucijsko mrežo v času največje porabe.

Trenutna cena za 100 kWh porabljene električne energije v času višje tarife (delovniki med 6.00 - 22.00) znaša 17,77 EUR, medtem ko je v času nižje tarife (delovniki med 22,00 do 6,00, sobote, nedelje, prazniki) 12,77 EUR. Kakor koli, če uporabimo to energijo (za pranje perila, posode, gretje vode v zalogovniku, elektronske medije) bomo v času manjše tarife prihranili 5 EUR pri vsakih 100 kWh porabljene električne energije.

----------

S smotrnim in preudarnim ravnanjem z električno energijo bomo zmanjšali letni račun za elektriko in izpuste CO2 v okolje. Pri tem ne smemo pozabiti, da majhen prihranek električne energije v našem gospodinjstvu prispeva k velikemu prihranku porabljene energije na ravni Slovenije in pomembnemu zmanjšanju izpustov CO2 v okolje.

----------

----------