Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Po podatkih evropskega združenja za vetrno energijo WindEurope so se naložbe v vetrno energijo lani, v primerjavi z letom 2022, več kot podvojile, kar je posledica rekordnega financiranja projektov vetrnih elektrarn na morju.

Kljub zaostritvi pogojev financiranja je Evropa lani v vetrno energijo vložila rekordnih 48 milijard evrov, oziroma 21,2 GW novih zmogljivosti. Samo nove naložbe v vetrne elektrarne na morju so znašale 30 milijard evrov medtem, ko leta 2022, ni bilo financirane skoraj nobene vetrne elektrarne na morju. Naložbe v vetrne elektrarne na kopnem so bile primerljive s prejšnjimi leti in so znašale 18 milijard evrov, kar pa je še vedno manj od potrebnega, če želi Evropa izpolniti svoje podnebne in energetske cilje. 

Na lansko rast financiranja je vplivala relativna stabilizacije stroškov po dveh letih znatne inflacije cen jekla in drugih surovin. Na večje financiranje pa je vplivalo tudi izboljšanje vladnih politik, s poenostavljenim izdajanjem dovoljenj, kar je omogočilo večji nabor projektov. Poleg tega je spoznanje vlad, da je treba indeksirati dražbene tarife in cene, privedlo do ponovne vzpostavitve zaupanja vlagateljev.

Evropa je leta 2023 odobrila znatno več dovoljenj za nove vetrne elektrarne na kopnem kot v prejšnjih letih, predvsem zaradi novih pravil EU o izdajanju dovoljenj za naložbe v OVE. Nemčija in Španija sta odobrili 70 odstotkov več naložb v vetrne elektrarne na kopnem kot leta 2022, pri čemer je Nemčija odobrila za 7,5 GW projektov vetrnih elektrarn na kopnem. Več dovoljenj je bilo izdanih tudi v Franciji, Grčiji, Belgiji in v Združenem kraljestvu. Vlade so leta 2023 na dražbah podelile rekordnih 27 GW proizvedene električne energije iz vetra, in sicer polovico iz vetrnih elektrarn na kopnem in polovico iz vetrnih elektrarn na morju.
Leta 2023 se je v Evropi spremenil tudi politični pogled na vetrno energijo, pri čemer so EU in nacionalne vlade spoznale izzive industrije in potrebo po nujni podpori le-te. Oktobrski sveženj podpore vetrni energiji Evropske komisije je začrtal 15 konkretnih in takojšnjih ukrepov za krepitev industrije. Decembra je 26 držav članic EU in 300 podjetij podpisalo Evropsko listino o vetru, ki je potrdila sveženj Evropske komisije in se zavezala k sprejetju potrebnih ukrepov.
Sveženj in listina zavezujeta nacionalne vlade, da podprejo evropsko vetrno industrijo z izboljšanjem zasnove dražb, popolnim indeksiranjem cen, ki odražajo dejanske stroške, zaostritvijo predkvalificiranih meril in zagotavljanjem jasnejših dražbenih razporedov in obsegov za boljše načrtovanje industrije. Sveženj Evropsko komisijo zavezuje tudi k podpori vetrne industrije prek Sklada EU za inovacije. Evropska investicijska banka je sprejela pet milijard evrov vredno posredno jamstveno shemo za proizvodnjo vetrne energije, s čimer je izboljšala dostop proizvajalcev vetrnih turbin do financiranja.
Nedavno dogovorjeni akt o neto ničelni industriji določa potrebo po poostritvi predkvalifikacijskih meril in postavlja cilj 36 GW nove letne proizvodnje vetrnih turbin v Evropi.
Združenje WindEurope napoveduje, da bo EU od leta 2024 do 2030 namestila povprečno 29 GW novih zmogljivosti na leto, s čimer bo instalirana zmogljivost vetra v EU do leta 2030 znašala 393 GW. To pomeni, da je cilj EU glede vetrne energije za leto 2030 dosegljiv.

Največjo grožnjo pospešenemu širjenju vetrne energije predstavlja zagotovitev pravočasne širitve evropskih električnih omrežij na kopnem in morju. Zato so po prepričanju združenja potrebni dodatni viri financiranja novih omrežij in boljša izraba obstoječega omrežja.

VIR: Naš Stik