Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Elektrarna se razprostira na približno 15.000 kvadratnih metrih streh skladišč in bo z močjo 3,3 MW pomembno prispevala k večji energetski neodvisnosti Luke in bolj čistemu okolju, saj bodo na račun proizvedene energije izpuste CO2 na leto zmanjšali za kar 1.500 ton. 

S slovesnim prerezom traku so v Luki Koper tik pred prvomajskimi prazniki v uporabo predali novo sončno elektrarno. Gre za eno večjih sončnih elektrarn pri nas, z močjo 3,3 MW pa naj bi na leto proizvedla toliko električne energije, kot jo v povprečju porabi 880 gospodinjstev v Sloveniji. Sončno elektrarno, katere postavitev je stala 2,8 milijona evrov in za katero so pridobili tudi 1,3 milijona evropskih sredstev, so postavili v okviru projekta SOPOREM. Nosilec projekta SOPOREM je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, v okviru finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora pa ga financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je ob slavnostnem dogodku izpostavila, da je cilj Luke, da do leta 2030 z vsemi naložbami v sončne elektrarne dosežejo skupno 10 MW moči, kar naj bi zadostovalo za pokritje več kot četrtino takratne ocenjene porabe. V Luki Koper tudi sicer veliko vlagajo v obnovljive vire energije, saj so skoraj sočasno s projektom SOPOREM v pristanišču zgradili še dve manjši sončni elektrarni moči 0,9 megavata, v naslednjih letih pa načrtujejo dodatne elektrarne še na strehah objekta kontejnerskega terminala in na nekaterih drugih skladiščih za generalne tovore. Ker se potrebe po električni energiji večajo, so se skupaj z Elesom tudi že lotili projekta izgradnje nove razdelilne transformatorske postaje, ki bo zagotovila dovolj električne moči za nadaljnjo delovanje in razvoj Luke Koper po letu 2030. Na ta način želijo v Luki vzpostaviti pogoje za elektrifikacijo obale in neposreden priklop ladij na električno energijo, ter tako za čas zadrževanja ladij v pristanišču izničiti emisije v okolje ter znižati hrup in vibracije, ki jih povzroča delovanje ladijskih motorjev. V Kopru pa so nedavno uspešno zaključili tudi projekt EALING, v katerega je bil vključen konzorcij 22 partnerjev iz devetih evropskih držav. Poleg vodilnega partnerja Luke Koper so v njem sodelovali še partnerji iz Španije, Italije, Grčije, Bolgarije, Nemčije, Romunije, Irske, Portugalske in Slovenije. V okviru projekta so izdelali Energetski in podnebni načrt z oceno okoljskih vplivov Luke Koper do leta 2030, s pogledom do leta 2050, ki predstavlja strokovni okvir in podlago za nadaljnji razvoj ter izvajanje projektov energetskega in podnebnega prehoda pristanišča.

VIR: Naš Stik