Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Z njim Evropska komisija želi zagotoviti, da bo energetski prehod potekal z roko v roki z industrijsko konkurenčnostjo in da bo vetrna energija še naprej evropska zgodba o uspehu.

Da bi dosegli nedavno dogovorjeni cilj EU, to je vsaj 42,5-odstotni delež energije iz OVE do leta 2030, z ambicijo doseči 45-odstotni delež energije iz OVE, bo treba nameščeno zmogljivost vetrnih elektrarn občutno povečati, in sicer z 204 GW leta 2022 na pričakovanih več kot 500 GW leta 2030. Čeprav je sektor vetrne energije zgodovinska zgodba o uspehu EU, njegovo prihodnjo rast ovira edinstvena kombinacija izzivov, med drugim nezadostno in negotovo povpraševanje, počasno in zapleteno izdajanje dovoljenj, pomanjkanje dostopa do surovin, visoka inflacija in cene primarnih proizvodov, nespodbudna zasnova nacionalnih razpisov, povečan pritisk s strani mednarodnih konkurentov in tveganja glede razpoložljivosti usposobljene delovne sile.
Ker vse to zahteva takojšnje ukrepanje, je v skladu z napovedjo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v njenem govoru o stanju v EU prejšnji mesec Evropska komisija predstavila evropski akcijski načrt za vetrno energijo.

Akcijski načrt bo pomagal ohranjati zdravo in konkurenčno dobavno verigo vetrne energije z jasnim in varnim naborom projektov, ki bo pritegnila potrebno financiranje in na svetovni ravni konkurirala pod enakimi konkurenčnimi pogoji.  Spremlja ga sporočilo o uresničevanju ambicije EU na področju energije na morju, vključno z vetrno energijo, ki temelji na strategiji EU za energijo na morju, sprejeti pred tremi leti. 

Akcijski načrt določa takojšnje ukrepe, ki jih morajo skupaj sprejeti Evropska komisija, države članice in industrija in gradi na obstoječih politikah in zakonodaji ter se osredotoča na šest glavnih področij. In sicer pospešitev uvajanja z večjo predvidljivostjo in hitrejšim izdajanjem dovoljenj. Lani je bilo dodanih rekordnih 16 GW vetrnih elektrarn, kar je 47-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021. Vendar je to precej pod 37 GW na leto, kolikor je potrebno za dosego cilja EU za energijo iz OVE za leto 2030.

Evropska komisija z državami članicami začenja pobudo pospešenega uvajanja OVE, da bi zagotovila hitro izvajanje revidiranih pravil EU o energiji iz OVE ter namenila večji poudarek digitalizaciji postopkov izdaje dovoljenj in tehnični pomoči državam članicam. Poleg tega se države članice spodbuja, naj z zavezami za vetrno energijo, preglednimi časovnimi razporedi dražb in dolgoročnim načrtovanjem povečajo vidnost nabora projektov. Prav tako bo Evropska komisija z akcijskim načrtom za omrežja, ki ga bo predstavila še letos, podprla potrebno izgradnjo elektroenergetskih omrežij.
Drugo področje, ki ga obravnava akcijski načrt je izboljšana zasnova dražbe. Evropska komisija bo na podlagi predlaganega akta o neto ničelni industriji in reforme zasnove trga z električno energijo podpirala države članice pri izboljšanju dražb z dobro zasnovanimi in objektivnimi merili, ki nagrajujejo opremo z višjo dodano vrednostjo ter zagotavljajo celovito in pravočasno izvedbo projektov. Projekti strategije Global Gateway bodo povečali uporabo strateških standardov javnega naročanja izven EU. Akcijski načrt predvideva tudi oceno tveganja za kibernetsko varnost.

Tretje področje je dostop do financiranja. Da bi pospešila naložbe in financiranje proizvodnje vetrne energije v Evropi, bo Evropska komisija olajšala dostop do financiranja EU, zlasti prek sklada za inovacije, Evropska investicijska banka (EIB) pa bo dala na voljo jamstva za zmanjšanje tveganja. Evropska komisija prav tako spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo prožnost, ki jo zagotavlja spremenjeni začasni okvir za ukrepe državne pomoči za krizne razmere in prehod, da bi podprle proizvodnjo vetrne energije v EU.

Akcijski načrt obravnava tudi pravično in konkurenčno mednarodno okolje. Da bi sektor vetrne energije lahko deloval pod enakimi konkurenčnimi pogoji, Evropska komisija pozorno spremlja morebitne nepoštene trgovinske prakse, ki koristijo tujim proizvajalcem vetrne energije, in bo še naprej uporabljala trgovinske sporazume za olajšanje dostopa do tujih trgov, hkrati pa bo spodbujala sprejetje standardov EU in mednarodnih standardov za ta sektor. Evropska komisija bo sodelovala tudi z vlagatelji, da bi opredelila in odpravila ovire za naložbe.

Akcijski načrt se osredotoča tudi na spretnosti. Obsežna partnerstva za spretnosti na področju energije iz OVE bodo ključni forum za projekte za razvoj spretnosti. Evropska komisija bo z aktom o neto ničelni industriji olajšala ustanovitev evropskih akademij za spretnosti na področju neto ničelne industrije, vključno z akademijo za sektor vetrne energije, ki bo namenjena podpori ukrepom držav članic za izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev. Akademije bodo razvile učne vsebine in gradivo ter si prizadevale za usposobitev sto tisoč udeležencev izobraževanj v treh letih po ustanovitvi.  

Akcijski načrt obravnava še udeleženost industrije in zaveze držav članic. Evropska komisija bo sodelovala z državami članicami in vetrno industrijo pri pripravi listine EU o vetrni energiji, da bi izboljšala pogoje za ohranjanje konkurenčnosti evropske vetrne industrije.

Pričakuje se, da bodo vetrne elektrarne na morju v prihodnjih letih znatno prispevale k podnebnim in energetskim ciljem EU. Na podlagi strategije za proizvodnjo energije iz OVE na morju iz leta 2020 so se države članice nedavno dogovorile o ambicioznih novih ciljih za proizvodnjo energije iz OVE na morju do leta 2050, z vmesnimi cilji za leti 2030 in 2040 za vsakega od petih morskih bazenov EU.

Lani je skupna inštalirana zmogljivost na morju v EU-27 znašala 16,3 GW. To pomeni, da je treba za premostitev vrzeli med 111 GW, h katerim so se zavezale države članice, in zmogljivostjo za leto 2022 v povprečju namestiti skoraj 12 GW na leto, kar je desetkrat več od nove zmogljivosti 1,2 GW, nameščene lani.    

Zato Evropska komisija podvaja svoja prizadevanja za podporo sektorju OVE na morju, pri čemer določa dodatne ukrepe za: okrepitev omrežne infrastrukture in regionalnega sodelovanja, pospešitev izdaje dovoljenj, zagotovitev integriranega pomorskega prostorskega načrtovanja, okrepitev odpornosti infrastrukture, podporo raziskav in inovacije ter razvoj dobavnih verig in spretnosti.

VIR: Naš Stik