Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

S kolegom Andrejem Plenkovičem sta poleg aktualnih vprašanj govorila tudi o možnosti poglobitve sodelovanja na področju energetike, resorna ministra pa sta podpisala sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom.

Predsednik vlade dr. Robert Golob se je na povabilo predsednika Vlade Republike Hrvaške Andreja Plenkovića konec tedna mudil na uradnem obisku na Hrvaškem, spremljala pa sta ga tudi podpredsednica slovenske vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. Premierja sosednjih držav sta na tretjem skupnem srečanju govorila o krepitvi sodelovanja med državama, energetiki, nezakonitih migracijah in razmerah na Zahodnem Balkanu. 

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipovič sta ob robu obiska v Banskih dvorih podpisala tudi sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom med vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Sporazum ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem v skladu z uredbo EU. Celoten mehanizem solidarnostne pomoči se aktivira kot zadnja možnost države članice potem, ko je že izvedla vse ukrepe za zagotovitev oskrbe zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina. Mag. Bojan Kumer je ob podpisu meddržavnega sporazuma o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom poudaril, da ima ta velik pomen, pri čemer gre za še enega v vrsti primerov dobre prakse pri poglabljanju odnosov med državama. 

Dr. Robert Golob pa je dejal, da z omenjenim sporazumom Slovenija dobiva dodatne alternativne poti za oskrbo s plinom. Glede sodelovanja na področju jedrske energije je slovenski premier izrazil prepričanje, da lahko državi najdeta nekatere rešitve na področju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki bodo v korist obeh držav. Premier verjame tudi, da je projekt JEK 2 v skupnem interesu obeh držav tako z vidika prebivalstva kot gospodarstva in zato hrvaško stran ni le seznanil s trenutnim potekom projekta JEK 2, temveč tudi povabil k udeležbi. Slovenija je sicer zainteresirana tudi za sodelovanje v projektu nadgradnje terminala LNG na Krku, prek katerega bi plin prek Slovenije tekel do Avstrije in naprej do Bavarske. (bj)

VIR: Naš Stik