Energetske novice
Portal energetskenovice.si je spletni agregator novic, na katerem zbiramo informacije o dogajanju po vsej Sloveniji, s poudarkom na novicah iz energetike.
- Objavljeno: 2023-09-14
- Čas branja: 2 minut
Prihodnost čistih tehnologij se mora pisati v Evropi
Datum objave:
14. september 2023
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pixabay
Na včerajšnjem letnem govoru o stanju v EU je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen med drugim napovedala nov evropski sveženj o vetrni energiji.
Po besedah Ursule von der Layen je evropska dobavna veriga vetrne energije v težavah in, če ne spremenimo politike, lahko izgubimo evropsko proizvodnjo. EU in vlade so si zastavile ambiciozne cilje – 420 GW vetrnih zmogljivosti do leta 2030. V realnosti pa se pojavljajo težave v evropski dobavni verigi vetrne industrije, saj kitajski proizvajalci vetrnih turbin ponujajo cenejše turbine, ki izpolnjujejo ohlapnejše standarde in nudijo nekonvencionalne finančne pogoje. Zato obstaja zelo realno tveganje, da bo širitev vetrne energije potekala na Kitajskem in ne v Evropi. Zato morajo ukrepi Evropske komisije priti hitro.
Novi sveženj zato prinaša hitrejše postopke za izdajo potrebnih dovoljenj, izboljšave dražb v državah članicah EU, osredotočenost na veščine zaposlenih v vetrni industriji, dostop do financ in stabilnost dobavnih verig.
Pridobivanje dovoljenj ostaja eno največjih ozkih grl za hitro širitev vetrne energije. Po vsej Evropi je za približno 80 GW vetrnih projektov še vedno v postopkih pridobivanja potrebnih dovoljenj. EU je letos že uvedla izboljšana pravila, ki bodo te postopke pospešila. Kot je poudarila, brez hitrejšega pridobivanja dovoljenj na nacionalni ravni ne bomo dosegli evropskih ciljev.
Dražbe vetrne energije v večini držav članic v veliki meri temeljijo na ceni, kar je po njenem mnenju treba spremeniti z uporabo predkvalifikacijskih in necenovnih meril na dražbah. Ta merila nagrajujejo širšo družbeno vrednost evropske vetrne industrije, da evropske turbine ne predstavljajo grožnje kibernetski varnosti, da so izdelane v skladu z evropskimi standardi in pomagajo uravnotežiti omrežje. Akt o neto ničelni industriji bo sicer ta načela pomagal vgraditi v dražbe, kljub temu pa je pomembno, da vlade ta merila uporabijo čim prej.
Predsednica Ursula von der Leyen je vetrno industrijo označila za evropsko zgodbo o uspehu in izpostavila, da lahko postane še večja zgodba o uspehu za Evropo. Za gradnjo vetrnih elektrarn bo potrebnih veliko več delavcev – kar pomeni vsaj 200 tisoč dodatnih delovnih mest do leta 2030 in milijarde naložb v posameznih državah EU. A delavcev pravega profila trenutno primanjkuje, zato se Evropska komisija želi bolj osredotočiti tudi na potrebne veščine teh delavcev.
Omenila je tudi kitajske nepoštene trgovinske prakse, ki so prizadele evropsko industrijo sončne energije. Prav tako pa svetovne trge, torej tudi evropskega, preplavljajo cenejši kitajski električni avtomobili. Njihova cena je umetno nizka, saj jo omogočajo ogromne državne subvencije, kar izkrivlja naš trg. Zato je napovedala protisubvencijsko preiskavo električnih vozil, ki prihajajo s Kitajske.
Kot je podarila, EU dokazuje, da v zvezi z evropskim zelenim dogovoromostaja na začrtani poti, ostaja ambiciozna in ohranja svojo strategijo rasti. Vselej si bo prizadevala tudi za pravičen prehod. Tak prehod pomeni pravične rezultate za prihodnje generacije, da bodo živele na zdravem planetu, pa tudi pravično pot prehoda za vse, na katere bo vplival, da bodo imeli dostojna delovna mesta in nihče ne bo prezrt.
Novi sveženj zato prinaša hitrejše postopke za izdajo potrebnih dovoljenj, izboljšave dražb v državah članicah EU, osredotočenost na veščine zaposlenih v vetrni industriji, dostop do financ in stabilnost dobavnih verig.
Pridobivanje dovoljenj ostaja eno največjih ozkih grl za hitro širitev vetrne energije. Po vsej Evropi je za približno 80 GW vetrnih projektov še vedno v postopkih pridobivanja potrebnih dovoljenj. EU je letos že uvedla izboljšana pravila, ki bodo te postopke pospešila. Kot je poudarila, brez hitrejšega pridobivanja dovoljenj na nacionalni ravni ne bomo dosegli evropskih ciljev.
Dražbe vetrne energije v večini držav članic v veliki meri temeljijo na ceni, kar je po njenem mnenju treba spremeniti z uporabo predkvalifikacijskih in necenovnih meril na dražbah. Ta merila nagrajujejo širšo družbeno vrednost evropske vetrne industrije, da evropske turbine ne predstavljajo grožnje kibernetski varnosti, da so izdelane v skladu z evropskimi standardi in pomagajo uravnotežiti omrežje. Akt o neto ničelni industriji bo sicer ta načela pomagal vgraditi v dražbe, kljub temu pa je pomembno, da vlade ta merila uporabijo čim prej.
Predsednica Ursula von der Leyen je vetrno industrijo označila za evropsko zgodbo o uspehu in izpostavila, da lahko postane še večja zgodba o uspehu za Evropo. Za gradnjo vetrnih elektrarn bo potrebnih veliko več delavcev – kar pomeni vsaj 200 tisoč dodatnih delovnih mest do leta 2030 in milijarde naložb v posameznih državah EU. A delavcev pravega profila trenutno primanjkuje, zato se Evropska komisija želi bolj osredotočiti tudi na potrebne veščine teh delavcev.
Omenila je tudi kitajske nepoštene trgovinske prakse, ki so prizadele evropsko industrijo sončne energije. Prav tako pa svetovne trge, torej tudi evropskega, preplavljajo cenejši kitajski električni avtomobili. Njihova cena je umetno nizka, saj jo omogočajo ogromne državne subvencije, kar izkrivlja naš trg. Zato je napovedala protisubvencijsko preiskavo električnih vozil, ki prihajajo s Kitajske.
Kot je podarila, EU dokazuje, da v zvezi z evropskim zelenim dogovoromostaja na začrtani poti, ostaja ambiciozna in ohranja svojo strategijo rasti. Vselej si bo prizadevala tudi za pravičen prehod. Tak prehod pomeni pravične rezultate za prihodnje generacije, da bodo živele na zdravem planetu, pa tudi pravično pot prehoda za vse, na katere bo vplival, da bodo imeli dostojna delovna mesta in nihče ne bo prezrt.
VIR: Naš Stik