Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Hidroelektrarne na Savi, Dravi in Soči so v prvih osmih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale že dobre 3 TWh električne energije, kar je bilo za 65,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani in tudi za dobrih 16 odstotkov več, kot je bilo sprva napovedano z elektroenergetsko bilanco.

Leto 2023 je zelo naklonjeno proizvodnji hidroelektrarn, saj te že vse od začetka leta beležijo nadplanske proizvodne rezultate. Proizvodnja je bila velika tudi v tradicionalno manj ugodnih poletnih mesecih, pri čemer so denimo avgusta v prenosno omrežje oddale kar 500,7 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske primerjalne rezultate presegle za dobrih 169 odstotkov, avgustovska proizvodnja pa je bila tudi za 55 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi napovedmi. Na letni ravni se je proizvodnja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem najbolj povečala na Savi, in sicer za skoraj 125 odstotkov, pri čemer so hidroelektrarne na zgornji in spodnji Savi k pokrivanju potreb skupaj prispevale 686,8 milijona kilovatnih ur. Največji proizvajalec hidroenergije sicer ostajajo Dravske elektrarne, ki so z v prvi9h osmih letošnjih mesecih oddanimi milijardo 920,7 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegle za 52 odstotkov. Hidrologija pa je bila letos ugodna tudi za proizvodnjo na Soči, saj so tamkajšnje hidroelektrarne skupaj zagotovile nekaj več kot 460 milijonov kilovatnih ur in s tem lanske rezultate izboljšale za skoraj 62 odstotkov.

Z boljšimi proizvodnimi rezultati kot v enakem lanskem obdobju se lahko pohvalijo tudi v jedrski elektrarni, saj je NEK od začetka leta do konca avgusta v prenosno omrežje oddala že dobrih 4 milijarde kilovatnih ur električne energije ali za 2,4 odstotka več kot lani. Zaradi ugodnih proizvodnih razmer pa je bila letos manj obremenjena termoelektrarna Šoštanj, ki je k pokrivanju potreb v opazovanem obdobju prispevala nekaj več kot milijardo 700 milijonov kilovatnih ur električne energije ali skoraj za petino manj kot lani. Za pokritje vseh potreb smo morali 5 milijard 758,9 milijona kilovatnih ur tudi uvoziti (za 6,9 odstotka manj kot lani), na tuje pa smo izvozili za dobro petino več elektrike, in sicer je v sosednje elektroenergetske sisteme romalo 7 milijard 135,8 milijona kilovatnih ur električne energije.

VIR: Naš Stik