Energetske novice

sreda, 19.7.2023

Ljubljana, 19. julija (STA) - Poleg 67 milijonov evrov, ki jih bo po odločitvi arbitražnega tribunala v Beogradu prejela slovenska energetika, bo država po poročanju Dnevnika upravičena tudi do zagotovljenega odkupa približno 500 gigavatnih ur električne energije iz Ugljevika, kar ustreza približno štirim odstotkom letnih potreb.

Arbitražni tribunal v Beogradu je odločil, da mora Rudnik in termoelektrarna Ugljevik iz BiH Elektrogospodarstvu Slovenije (EGS), ki je pravni predhodnik Holdinga slovenske elektrarne (HSE), zaradi nedobavljene elektrike od junija 2011 plačati 67 milijonov evrov z zamudnimi obrestmi.

"Arbitražni postopek v Beogradu se je končal z določitvijo obveznosti za rudnik in termoelektrarno Ugljevik, da Elektrogospodarstvu Slovenije v naslednjih 12 letih dobavi tretjino svoje proizvodnje električne energije po tržnih cenah ter mu izplača denarno odškodnino v višini 67 milijonov evrov," je bosanskim medijem v torek potrdil minister za energetiko in rudarstvo Republike Srbske Petar Đokić.

Na vprašanje, kako bo izplačana za bosansko državo nedvomno izjemno visoka odškodnina, je Đokić dejal, da bo "to krila termoelektrarna Ugljevik". "Najti morajo način, kako to obveznost izpolniti," je dodal.

Čeprav v HSE, ki sodeluje v tej arbitraži, doslej elektrike, ki naj bi jo termoelektrarna Ugljevik poslej morala prodati Sloveniji, niso omenjali, Đokićeva navedba drži, so za Dnevnik potrdili v HSE. A to po poročanju časnika ni rezultat nedavne arbitražne odločbe, temveč ene od prejšnjih odločitev tribunala.

"Beograjski arbitražni tribunal je z delno odločbo iz julija 2020, s katero je odločil o temelju zahtevka EGS, odločil tudi, da samoupravni sporazumi, ki določajo obveznost Rudnika in termoelektrarne Ugljevik za dobavo električne energije EGS, še vedno veljajo, torej je v veljavi tudi obveznost za dobavo tretjine proizvedene električne energije iz Ugljevika," so povedali v HSE. Kdaj bo elektrika dejansko prišla v Slovenijo, ne želijo napovedovati, saj glede tega z bosansko stranjo še niso sklenili dogovora.

Termoelektrarna Ugljevik po uradnih podatkih letno proizvede 1560 gigavatnih ur električne energije. Slovenska stran naj bi imela pravico do odkupa tretjine, torej 500 gigavatnih ur električne energije. Naša država v vsem letu porabi okrog 14.000 gigavatnih ur električne energije, kar pomeni, da bi z zagotovljenim odkupom pokrila dodatne štiri odstotke svojih potreb, še poroča časnik.

Z izkupičkom prve arbitraže je zadovoljen tudi nekdanji generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki je sprožil oba postopka. "Vsekakor menim, da je 67 milijonov evrov z zamudnimi obrestmi dober izkupiček," je dejal, a izpostavil, da bo "ključen izplen investicijskega arbitražnega spora. Glede na razsodbo pravkar končane arbitraže bi lahko ocenil, da bo tudi tista razsodba v temelju zelo podobna, ključno pa je vprašanje višine izterjanih sredstev," je dodal Košorok.

HSE je pred desetletjem sprožil dva arbitražna postopka. Prvi - ta je bil v minulih dneh zaključen - poteka zoper termoelektrarno Ugljevik in ga vodi arbitražni tribunal v Beogradu, drugi spor je investicijski in poteka pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu. V tem primeru EGS toži BiH. V obeh arbitražnih postopkih je slovenska stran terjala 760 milijonov evrov brez zamudnih bresti. Od tega je v pravkar končanem sporu zahtevala 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti. V investicijskem sporu zahteva 680 milijonov evrov glavnice. Skupaj z zamudnimi obrestmi znesek presega milijardo evrov.

VIR: Tax Fin Lex