Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Razmere v slovenski in globalni energetiki, aktualne energetske statistike ter izzivi, ki nas čakajo na teh področjih, so teme, ki so zaznamovale današnji Statistični dan 2023, dopolnila pa ga je okrogla miza na temo izzivov zelenega prehoda za gospodinjstva ter podelitev priznanj Statističnega društva.

Modri podatki za zeleni energetski prehod je bil naslov letošnje, že 32. konference Statistični dan 2023, ki ga soorganizirata Statistični urad Republike Slovenije in Statistično društvo Slovenije. Gostom konference sta uvodne besede namenila generalni direktor Statističnega urada RS, Tomaž Smrekar, ki je izpostavil aktualnost tematike, ki jo na uradu spremljajo že od leta 1995, ter predsednik Statističnega društva Slovenije, Matevž Bren, ki je predstavil aktivnosti društva.

Stanje energetike v svetu je predstavil Nick Johnstone, glavni statistik iz Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki se je osredotočil na stanje na energetskih trgih ter na strategije zbiranja in analize energetskih podatkov. Agencija na področju energetike spremlja tako naftne trge, kjer po nemirnem obdobju v letu 2022 v letošnjem letu beležijo stabilnejše razmere in rast na poti v jesenske mesece. Umirjanje je očitno tudi na trgih z zemeljskim plinom. Podatki IEA kažejo, da so se (predvsem evropske) cene zemeljskega plina po nemirnem letu 2022 v letu 2023 umirile in še v septembru 2023 ostajajo zmerne. Kljub temu se na tem področju pojavljajo znatna tveganja – največja neznanka ostaja zima, med tveganji so tudi ruska dobava zemeljskega plina, gospodarske razmere in dostopnost utekočinjenega naftnega plina. Razmere se spreminjajo tudi na področju porabe premoga. Največjo porabo beležijo na Kitajskem, kjer raba premoga celo narašča, čeprav v bistveno manjšem obsegu, tudi v Indiji, medtem ko v ZDA in Evropski uniji rahlo upada, v preostalem svetu pa stagnira. V agenciji zato kljub upočasnjevanju rabe premoga predvidevajo, da bo v letu 2023 dosegla nove rekordne ravni. Energetska kriza v svetu ni enotna, kar kažejo podatki o cenah elektrike. Medtem ko so visoke cene v letu 2022 najbolj prizadele Evropo, so bile te v ZDA, na Japonskem, v Avstraliji in Indiji denimo bistveno nižje. Kakšne bodo cene v zimskih mesecih, pa je odvisno predvsem od zimskih razmer. IEA medtem beleži rekordna vlaganja v obnovljive vire energije (OVE), kjer prevladuje sončna energija. Tudi na področju vlaganj v OVE močno prevladuje Kitajska, sledi Evropska unija in nato Združene države.Zaveze zelenemu prehodu beležijo tudi na področju energetske učinkovitosti, kjer vlaganja v energetske sanacije in elektrifikacije tako stavb kot industrije in prometa vsakoletno rastejo.

Umirjanje na energetskih trgih smo letos beležili tudi v Sloveniji, je pozornost na domačo energetiko usmeril mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa in predsednik Energetske zbornice Slovenije, ter dodal, da bodo cene električne energije odvisne od zime. Gibanje cen električne energije v obdobju po epidemiji Covid 19 je bilo v Sloveniji prav tako podvrženo dejavnikom, kot so energetska kriza, vojna v Ukrajini, pomanjkanje zemeljskega plina in strah pred zimo. Cene na evropskih trgih električne energije so zato strmo rasle vse do avgusta 2022, ko so dosegle celo 600 evrov, evropski ukrepi, mila zima, polna skladišča in zmanjšana poraba električne energije pa so pripomogli k njihovemu ponovnemu padcu. Mervar je ob tem opozoril na bistveno razliko med letom 2022, ko je bila slovenska proizvodnje električne energije izjemno nizka, država pa je bila 30-odstotno uvozno odvisna, in letošnjim letom, ko je proizvodnja nad načrti. Spremenile so se tudi potrebe po električni energiji v obdobju prvega polletja od 2022 do 2023– medtem ko na področju industrije beležijo skoraj 10-odstotni padec, pa je gospodinjski odjem zrasel za skoraj 15 odstotkov. Mervar je ob tem še opozoril, da energetski prehod ne bo poceni, saj zahteva znatna vlaganja, pa tudi prilagoditev lastnega vedenja, in, da se bodo končne cene električne energije po prenehanju vseh vladnih ukrepov precej dvignile.

Slovenske statistične podatke na področju energetike je predstavila Teja Rutar s Statističnega urada Republike Slovenije, kjer ugotavljajo, da smo v letu 2021 z domačimi viri energije zagotovili 53 odstotkov potreb po energiji. Med domače vire energije štejejo jedrsko energijo, obnovljive vire energije in trdna goriva. Preostalih 47 odstotkov virov smo uvozili, od tega največji, 31 odstotni delež, predstavljajo naftni derivati. 37 odstotkov energije smo porabili za promet, 27 odstotkov za potrebe industrije, za gospodinjstva 24 odstotkov, preostalih 12 odstotkov pa so porabili drugi porabniki. Raba energije v gospodinjstvih nekoliko niha skozi leta, predvsem zima pa je tisti dejavnik, ki najbolj vpliva na porabo energije, saj je ravno ogrevanje s 64 odstotki daleč največji porabnik energije v gospodinjstvih. Mile zime torej pomenijo manj porabe energije, ostre zima pa porabo močno povečajo.  

Med viri energije sicer še vedno prevladujejo lesna goriva z 39 odstotki, električna energija sledi z 28 odstotki. Če raba energije v gospodinjstvih nekoliko niha glede na zimske razmere, pa raba električne energije od leta 2000 s trendom narašča. Tudi tu se poznajo učinki zime, saj je poraba elektrike v zimskih mesecih bistveno višja od poletnih mesecev.

Spremembe beležijo tudi na področju e-mobilnosti. Čeprav vozila na električni oziroma hibridni pogon v Sloveniji predstavljajo skupaj le 2,8-odstotni delež po podatkih za leto 2022, pa narašča delež teh vozil med prvič registriranimi. Lani je ta znašal 19,6 odstotkov med hibridnim in pet odstotkov med električnimi.

O statističnem raziskovanju energetike pa je spregovorila Mojca Žitnik, ki je izpostavila, da je to raziskovanje pomembno zaradi spremljanja podnebnih sprememb in njihovih posledic, obvladovanja energetske krize, spremljanja vpliva na gospodarstvo, obsežnega izčrpavanja neobnovljivih virov, povečevanja rabe obnovljivih virov in naraščajočega pomena samooskrbe z energijo. V analitikah spremljajo področja trdnih, tekočih in plinastih goriv ter obnovljivih virov energije, ter elektriko in toploto.

Statistični urad letno opravi 25 rednih raziskovanj s tega področja, 11 od teh je mesečnih, 12 letnih in dve četrtletni, podatke zbirajo neposredno od poslovnih subjektov in gospodinjstev, pridobivajo pa jih tudi iz alternativnih virov, kot so denimo pristojne državne institucije. Ob tem izpostavljajo, da natančnejši in kakovostnejši podatki omogočajo tudi natančnejšo analitiko.

O tem, kakšni izzivi na pdoročju energetike čakajo slovenske odjemalce, pa so na sklepni okrogli mizi z naslovom IzzIvi zelenga prehoda za gospodinjstva razpravljali Matjaž Česen z Instituta Jožef Stefan, Jelena Zorić z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Janez Humar iz Elesa, Petrisa Čanji iz Zelenega omrežja študentov, Uroš Blažica iz GIZ distribucije električne energije, David Špeh iz podjetja Biomasa in Mojca Suvorov iz Statističnega urada RS.  Matjaž Česen je uvodma izpostavil, da so cilji, ki jih zasleduje NEPN, katerega posodobitev je v teku, zelo ambiciozni, sploh ker gospodinjstva niso pripravljena na tako velike premike in spremebo dosedanjih navad, hkrati pa se glede ukrepov srečujejo z mešanimi sporočili, ki niso vedno v skladu z zapisanimi obveznostmi . Jelena Zorić je povedala, da je razsikava, ki jo izvajajo na Ekonomski fakulteti v povezavi z energetsko učinkovitostjo in obnašanjem odjemalcev pokazala, da se je v preteklosti že 45 odstotkov gospodinjstev odločilo za energetsko prenovo domov, a hkrati tudi, da gre za večinoma delne ukrepe, premalo pa je celovitih energetskih prenov., ki so organizacijsko in finančno bistveno bolj zahtevne. Kot je še dejala, odgovori anketirancev kažejo, da ostajajo poglavitni motiv za prenovo energetski in s tem tudi finančni prihranki ter, da se za izvedbo tovrstnih ukrepov odločajo predvem premožnejši sloji prebivalstva, zato bi morali subvencije za energetske sanacije nameniti predvsem socialno bolj ogroženim. Janez Humar je poudaril, da zeleni prehod odpira vrsto izzivov in priložnosti tudi na področju e-mobilnosti, pri čemer se Eles intenzivno ukvarja predvsem z iskanjem odgovorov na vprašanje, kako bo pričakovano povečano število električnih vozil vplivalo na zanesljivost in stabilnost elektroenergetskega sistema. E-vozila se s svojo možnostjo prilagodljivosti ob tem kažejo tudi kot protiutež naraščajočemu številu obnovljivih virov, saj bomo v prihodnje potrebovali še več virov za uravnovešanje sistema. Uroš Blažica pa je izpostavil, da bo zeleni prehod možen le s povečanimi investicijami v omrežja ter opozoril, da postaja električen svet zelo dinamičen, pri čemer se hitro povečuje število priključnih mest, ki jih je treba uravnotežiti, da se sistem ne sesuje. Tako naj bi bilo treba v prihodnjih nekaj letih omrežju dodati na tisoče kilometrov novih nizkonapetostnih vodov in pripadajočih RTP, krepko pa bomo morali spremeniti tudi svoje navade. Prispevek k slednjemu naj bi bil tudi nov sistem obračunavanja omrežnine z novimi časovnimi bloki, kako stimulativen bo dejansko, pa bo odvisno predvsem od razmerja med posameznimi tarifnimi postavkami, ki so za zdaj še neznanaka. Ob tem je še dejal, da gre pri zelenem prehodu za zapleteno enačbo, ki je sicer rešljiva in dodal, da distribucijska podjetja spremljajo trende in temu prilagajajo tudi investicije. Petrisa Čanji pa je dejala, da mlade zanima predvsem to, kako bomo deklerativne opredelitve prenesli v prakso ter izrazila željo po večjem energetskem opismenjevanju in ozaveščanju ter jasnih in razumljivih informacijah, in sicer v mladim bolj prijaznem in razumljivem jeziku. Da lahko neustrezne informacije povzročijo zmedo, je potrdil tudi David Špeh, ki je opisal lanskoletne razmere na trgu peletov, kjer je zaradi napačnih signalov prišlo do zmede na trgu, povpraševanje pa je v določenem časovnem obdobju krepko preseglo proizvodne zmožnosti. O pomenu utreznih, dostopnih in razumljivih podatkov pri sprejemanju ključnih odločitev, je spregovorila tudi Mojca Suvorov, ki je dejala, da je pravilnost teh v veliki meri odvisna tudi od sodelovanja vseh deležnikov, pri čemer si na Statističnemu uradu prizadevajo, da bi bilo zbiranje podatkov za poročevalce čim manj obremenjujoče.

Dogodek so zaključili s podelitvijo priznanj Statističnega društva Slovenije.  

VIR: Naš Stik