Energetske novice

Avtor:

Več kot 120 tisoč dnevnih migrantov se v Ljubljano vsakodnevno vozi na delo – posledični prometni kaos in zaveze k trajnosti kličejo k ukrepanju. V okviru projekta Smart Move so zato organizirali dogodek Upravljanje mobilnosti podjetij: koristi za zaposlene, okolje in poslovanje podjetij.

Prometni zastoji, pomanjkanje parkirnih mest, slabo vzdušje, daljši čas potovanja in več emisij toplogrednih plinov so posledice, s katerimi se poleg delavcev sooča tudi država in nenazadnje gospodarstvo. Kako lahko v podjetjih pristopijo k upravljanju mobilnosti in kje se zatika, so razpravljali na včerajšnji konferenci na temo upravljanja mobilnosti v podjetjih, ki so jo v Kristalni palači v ljubljanskem BTC pripravili v organizaciji CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. Kot sta uvodoma povedala izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar in Klemen Gostič iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, je njihov cilj pripraviti priporočila, kako izboljšati trajnostno mobilnost podjetij.

Zaposleni in njihovi delodajalci predstavljajo približno polovico vse mobilnosti v posamezni lokalni skupnosti, zato je upravljanje mobilnosti in spreminjanje vedenja zaposlenih strateškega pomena za zaposlovalce, je izpostavila Urška Skrt iz mednarodne organizacije World Business Council for Sustainable Development. Ob tem so spodbude mnogo učinkovitejše od represivnih ukrepov, je poudarila. Spodbude zajemajo širok spekter ukrepov, od zagotavljanja načina prevoza, električnih vozil in parkirnih mest za polnjenje električnih vozil, parkirišč za kolesa do nadomestil za javni prevoz, vzdrževanja koles, promoviranja in nagrajevanja trajnostne mobilnosti, omogočanja dela od doma v kar največji možni meri, usposabljanj in zagotavljanja sredstev znotraj podjetja za namene spodbujanja trajnostnih načinov prevoza. Ob tem je izpostavila problematiko zagotavljanja trajnostne mobilnosti brez socialne in geografske diskriminacije, zaradi katere bi lahko prihajalo do razlik med zaposlenimi, ki živijo blizu in tistimi, ki živijo dlje od delovnega mesta.

Ključna ob tem je podpora javnega sektorja, ki je nosilec vlaganj v infrastrukturo in projektov s področja trajnostnega razvoja in urbanističnega načrtovanja.

Ob okrogli mizi o izkušnjah, ki jih imamo v Sloveniji, in jo je moderirala svetovalka za trajnostne poslovne strategije in nefinančno poročanje Petra Kandus, je Barbara Hafner iz podjetja Knauf Insulation izpostavila, da si v podjetju prizadevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa ob hkratnem izboljšanju svojega lokalnega okolja in pogojev za zaposlene. Sodelujejo v projektu Trata 2.1, v okviru katerega so se zavezali zmanjšati število vozil zaposlenih ter jim za dosego tega omogočiti infrastrukturo in opremo, kot so električne polnilnice, kolesarnice in kolesarske proge.

Trajnostna mobilnost in prepolovitev ogljičnega odtisa je tudi del strategije podjetja IKEA Slovenija, je izpostavila njihova predstavnica Mihaela Hafner, ter dodala, da si k temu prizadevajo tako na področju mobilnosti zaposlenih kot dostave. Med ukrepi tem področju so nabava električnih dostavnih vozil, izgradnja pokritega varovanega parkirišča za kolesa za zaposlene ter parkirni prostori in e-polnilnice za vozila zaposlenih.

V podjetju BTC pa se osredotočajo predvsem na trajnostno mobilnost obiskovalcev območja BTC City, kamor dnevno pripelje približno 35.000 vozil. Letno jih beležijo 12 milijonov, zato se pri ukrepih trajnostne mobilnosti osredotočajo nanje, je povedal Miha Mermal. Da bi zmanjšali število vozil, so uvedli pet avtobusnih linij, načrtujejo pa tudi uvedbo Kavalirja, ki se je izkazal kot dobra rešitev v centru Ljubljane. Hkrati ugotavljajo, da se je v zadnjem obdobju povečalo število kolesarjev, tudi med zaposlenimi v podjetju, ki jim hkrati omogočajo tudi deljenje vozil ter delo od doma.

Digitalizacija delovnih procesov pa je že omogočila premik na poti trajnosti podjetja GoOpti. Direktor Marko Guček je povedal, da jim nove tehnologije omogočajo delo od doma, njihove izkušnje pa kažejo, da je tak način dela bolj učinkovit od dela na lokaciji podjetja. Tam se srečujejo po potrebi, predvsem zato, da krepijo pripadnost in medsebojne vezi. Njihova dejavnost sicer temelji na prevozih na letališče in ugotavljajo, da se vse več strank odloča za odhod na letališče z njihovimi vozili namesto z osebnim vozilom, kar je premik v pravo smer.

Sogovorniki so ob tem izpostavili še nujnost sodelovanja z javnim sektorjem, ki mora omogočiti infrastrukturni in uredbeni okvir, hkrati pa morajo vsi deležniki aktivno prispevati k dvigu širše ozaveščenosti.

Da bi lahko uspešno uresničili trajnostne cilje, je treba začeti s konsenzom vodstva podjetja o tem, kaj je sprejemljivo in kako bo to vplivalo na ugled blagovne znamke ter definirati izzive na področju mobilnosti  je izpostavil Klemen Milovanovič iz ljubljanskega urbanističnega zavoda. Treba je temeljito analizirati načine prihoda na delo in možnosti sprememb, za kar imamo različne možnosti – od anket med zaposlenimi do beleženja zasedenosti parkirišč, je dodal Aidan Cerar iz IPOP-a.

Poudarila sta, da morajo biti ukrepi nastavljeni tako, da ne poslabšujejo pogojev za zaposlene, kot primer sta izpostavila plačljivo parkiranje; ampak jih nagrajujejo za izbiro bolj trajnostnih načinov poti na delo. Hkrati pa je vodstvo vsakega podjetja tisto, ki mora dajati zgled zaposlenim, sicer so ukrepi brez učinka.

Kako zmanjšati vplive mobilnosti na okolje in obremenitev mest, so ob omizju, ki ga je moderiral svetovalec na področju inovacij, digitalizacije in zelenih tehnologij, Žiga Čebulj, razpravljali predstavniki javnega sektorja in delodajalcev. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ugotavljajo, da so slovenska gospodinjstva veliki potrošniki energije za potrebe prevoza. Da bi omogočili bolj trajnostne načine potovanja, zato zdaj z gradnjo 500 kilometrov kolesarskih povezav in bolj kot kadarkoli prej intenzivno vlagajo v infrastrukturo za kolesa; spodbuditi želijo tudi prevoz z vlaki, je povedala Milena Černilogar Radež. Dodala je, da si moramo zadati bolj ambiciozne cilje, ki bodo omogočili izboljšanje javne infrastrukture. V tujini je zgledov dovolj, treba je najti le ustrezne rešitve za slovenske razmere. Rešitev prometne razbremenitve mest, kot je Ljubljana, vidi v kombinaciji zmanjšanja števila vozil ter uporabo električnih vozil.

Na ljubljanski mestni občini so si medtem zadali cilj, da bi z avtomobilom do leta 2027 opravljali le še tretjino poti, po letu 2035 pa nameravajo doseči ogljično nevtralnost mesta, je povedal Matic Sopotnik. Ukrep, ki naj bi k temu pripomogel, je tudi prenova Urbane, ki naj bi v prihodnje omogočala lažje polnjenje ter sledenje prometu. Hkrati uvajajo avtobuse na električni in vodikov pogon, ob prenovah pa zmanjšujejo število parkirnih mest, ki jih nadomeščajo z zelenjem. S tem želijo motivirati voznike, da namesto avtomobilov uporabljajo drugačne načine mobilnosti po mestu. Da je to možno, dokazuje zaprtje centra mesta, ki se je izkazalo kot uspešen ukrep.

Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev Slovenije pa medtem opozarja, da delodajalci predvsem želijo socialni dialog, brez katerega ni možno uvesti ukrepov, ki bi bili dobri za vse – za delavce, delodajalce in okolje. Za to pa potrebujemo sistemske rešitve – tudi na področju računovodstva: dokler bo veljalo samo finančno računovodstvo, se bo poslovanje podjetja presojalo le skozi bilance. To pa podjetja omejuje pri finančnih ukrepih na področju spremembe mobilnosti zaposlenih. Če bi želeli široko uvedbo trajnostnih ukrepov med podjetji, bi potrebovali sistem državnih spodbud in olajšav, zato je nujen dialog med vsemi deležniki, ki bi to omogočil.

VIR: Naš Stik