Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije ne podpirajo zadnje različice NEPN, saj menijo, da ta ne dosega nobenega od postavljenih ciljev – razogljičenja proizvodnje električne energije in gospodarstva, zagotovitev zanesljivosti in neodvisnosti oskrbe elektroenergetskega sistema ter konkurenčnih cen električne energije.

 »Zadnja različica NEPN 5.0 prinaša visoko ceno električne energije in višje stroške omrežnine, kar ustvarja nekonkurenčno poslovno okolje. To vodi v osiromašenje slovenskega gospodarstva po scenariju, ki ga spremljamo v Nemčiji, ter v energetsko revščino za gospodinjstva,« je v uvodu v razpravo o zadnji različici nacionalnega energetsko podnebnega načrta in po seznanitvi z izsledki študije o energetski prihodnosti, poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. Člani UO GZS so zavrnili NEPN tudi zato, ker v njem niso predvidena sredstva za zeleni prehod gospodarstva. NEPN namreč predvideva 28,2 milijarde evrov investicij v industriji do leta 2030, doslej pa smo jih izvedli le za približno 8 milijard. Torej bi morali v prihodnjih šestih letih zagotoviti še 20 milijard evrov investicij. NEPN pa predvideva le 700 milijonov evrov neposrednih spodbud, kar je zgolj 2,4 odstotka vseh potrebnih sredstev.

Študija, ki jo je GZS naročila prof. dr. Jožetu P. Damijanu, je sicer pokazala, da bodo investicije, ki jih NEPN predvideva v obnovljive vire energije (OVE), nadomestne vire (ti so potrebni za nadomeščanje OVE) in elektroenergetsko omrežje (ki ga je potrebno ojačati prav zaradi načrtovanega velikega obsega OVE), do leta 2030 dosegle skoraj 10 milijard evrov, kar je okvirna vrednost jedrske elektrarne velikosti 1000 MW.  V nadaljevanju seje je predstavnik investitorja v JEK2,  generalni direktor Gen energije dr. Dejan Paravan, nanizal prednosti jedrske energije v primerjavi z drugimi viri, od najnižjih emisij CO2 do najmanjšega izkoriščanja prostora ter visokega izkoristka pri proizvodnji električne energije. Poleg tega je življenjska doba jedrske elektrarne 60 do 80 let, sončnih panelov pa le 25 let. Pojasnil je tudi, da 100-odstotni OVE scenarij ne obstaja, ker ti viri potrebujejo nadomestne vire, običajno plin, ki pokrivajo obdobja, ko ni sonca in vetra. 
Pojasnil je tudi nadaljnje postopke povezane z izgradnjo JEK 2 in dodal, da četudi bodo državljani na predvidenem novembrskem referendumu podprli projekt JEK2, to še ne pomeni dokončne odločitve glede gradnje, saj je potrebno pred tem poskrbeti za zakonske, strokovne in finančne ocene, ki bodo podlaga za odločitev. NE na referendumu pa bi, kot je dejal, pomenil, da smo se odločili za obnovljive vire, ki pa morajo imeti kot dopolnitev plinske elektrarne, in za večjo odvisnost od uvoza. 

Člani upravnega odbora GZS so na koncu soglasno podprli izgradnjo JEK2, saj je po njihovi oceni jedrska energija edini stanovitni nizkoogljični vir, ki lahko zagotavlja nemoteno oskrbo z električno energijo in s katero lahko Slovenija dosega energetsko samozadostnost, neodvisnost ter odpornost od morebitnih bodočih energetskih krizah. Vodstvo GZS pa so še pooblastili, da v sodelovanju z zunanjimi pravnimi strokovnjaki preuči vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito pravnega položaja podjetij v zvezi z novo shemo obračunavanja omrežnin, ki stopi v veljavo prvega oktobra. (bj)

VIR: Naš Stik