Energetske novice

Slavnostni govornik današnjega uradnega začetka podzemnih gradbenih del je bil dr. Aleksander Jevšek, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Pilotna geotermična elektrarna v naselju Čentiba v Občini Lendava bo izkoriščala geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne bo prihajala v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena (jeklena obloga vrtine) in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela tj. geotermične gravitacijske toplotne cevi in nadzemnega dela tj. hladilnega sistema in strojnice.

Po opravljenih nevednih delih se začnejo aktivnosti na nadzemnem delu izgradnje pilotne geotermične elektrarne, in sicer gradbena dela (izgradnja treh gradbenih podstavkov, kanalizacije, vodovoda in elektrovoda), dela na elektro in strojni inštalaciji, tehnični pregled, modeliranje in dolgoročni monitoring poskusnega obratovanja ter ocena geotermičnega potenciala opuščenih naftno-plinskih vrtin v Sloveniji in priprava smernic za razvoj projektov za izgradnjo inovativnih geotermičnih elektrarn. Zagonski testi prve geotermične elektrarne v Sloveniji so načrtovani junija letos.

V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu. Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in možnost izrabe opuščenih vrtin po svetu.

Slavnostni govornik, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek je čestital nosilcu projekta Dravskim elektrarnam in vsem partnerjem projekta SI-Geo-Electricity, ki so na javnem razpisu programa Okolje pridobili sredstva iz finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in poudaril: »Vesel sem, da smo lahko v okviru finančnega mehanizma EGP zagotovili sredstva za tako pomemben projekt kot je gradnja prve geotermične elektrarne v Sloveniji. Inovativni pilotni projekt lahko predstavlja pomemben mejnik za izrabo brezogljične geotermične energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah v Sloveniji in v svetu. Je tudi izjemna razvojna priložnost za Pomurje. Upam, da bo projekt prinesel želene rezultate ter da bo geotermični potencial SV Slovenije dal nov razvojni zagon gospodarstvu Pomurske regije in hkrati prispeval k razogljičenju in večji energetski neodvisnosti Slovenije, ki je v teh zaostrenih razmerah še posebej pomembna.«

Janez Magyar, župan Občine Lendava: »Aktivnosti v okviru projekta ˝SI-Geo-Electricity – Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, pilotni projekt˝ so velika priložnost tako za Slovenijo kot Občino Lendava. S postopki in aktivnostmi za uporabo geotermalne energije smo v Lendavi začeli že pred več leti in jo uporabljali v turizmu, kmetijstvu ter daljinskemu ogrevanju, sedaj pa se odpirajo tudi možnosti za pridobivanje električne energije. Želimo, da ta pilotni projekt da ustrezne rezultate, že sedaj pa načrtujemo tudi druge smele projekte za izrabo geotermalnega potenciala. V tej finančni perspektivi EU je velik poudarek na tovrstnih področjih, naša naloga je, da smo v pristopih in aktivnostih smeli, da bomo lahko izkoristiti možnosti lažje izrabe tega potenciala. Občina Lendava bo vsem tistim, ki želijo na tem področju iskati svojo priložnost na razpolago kot parter. Največji interes Občine Lendava pa je v razširitvi mreže daljinskega ogrevanja tudi na gospodarske subjekte/objekte ter strnjena naselja v naši občini.«

Mag. Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor je poudaril: »Ponosen sem, da Dravske elektrarne Maribor, skupaj s partnerji orjemo ledino tudi na področju potencialnega koriščenja globoke geotermije, in da smo projekt pripeljali do točke, ko so se lahko začela izvajati gradbena dela. Specifika pilotne geotermične elektrarne Čentiba – nazivne moži 50 kW in letne proizvodnje 400 MWh električne energije – na opuščeni plinski vrtini Pg-8 bo v uporabi geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok tehnološkega medija. Za delovanje elektrarne je potrebna ena suha vrtina, premera približno 30 centimetrov. V svetovnem merilu gre za tržno nišo na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega principa, ki je plod slovenskega znanja. Izvedba projekta predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizko-ogljično družbo. Predmetni projekt je  dodana vrednost za lokalno skupnost, kot tudi za celotno Slovenijo. Posebej sem vesel, da smo znanje, izkušnje in interes združile slovenske družbe ob podpori resornih ministrstev ter Občine Lendava.«  

Mag. Štefan Hozjan, direktor Petrol Geo: »V družbi Petrol Geo smo ponosni, da smo lahko del postavitve prve geotermične elektrarne v Sloveniji. Kot družba smo bili že pred desetletjem del pomembne zgodbe – postavitve prvega sistema ogrevanja z geotermalno energijo v Sloveniji, tukaj v Lendavi. In to zgodbo, zelene prihodnosti, nadaljujemo naprej. Tudi s tem projektom, ki danes dobiva svoj zagon. Tovrstni projekti so pomembni, zlasti sedaj, ko energetska kriza pred nas postavlja nove izzive, s katerimi se nam do sedaj ni bilo potrebno ukvarjati. In eden od odgovorov na tovrstne izzive je tudi postavitev geotermične elektrarne v Sloveniji, s katero bomo pomembno pripomogli, da bomo energetsko čim bolj neodvisni. Seveda pa bo tovrstni projekt odlična iztočnica tudi za vse nadaljnje projekte okoli vrtin. In teh razvojnih korakov se v naši družbi veselimo. Kajti družba Petrol Geo je razvojna naravnana družba, ki je s svojim delovanjem zavezana k pridobivanju zelene energije iz obnovljivih virov energije. Naša želja je namreč, da tako kot je simbolično leta 1943 postala prva vrtina sprožilec intenzivnega industrijskega razvoja širšega Lendavskega področja, postane tudi prva geotermična elektrarna sprožilec intenzivnejših vlaganj v razvoj in izkoriščanje geotermalne energije na tem območju.«

Dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije je poudaril, »da GeoZS s sodelovanjem v projektu sledi svojemu osnovnemu poslanstvu: zagotoviti čim boljše poznavanje geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije in predajati znanje vsem zainteresiranim deležnikom za smotrno rabo Zemljinega pod površja ob upoštevanju najvišjih standardov varovanja okolja. Dosedanje raziskave v severovzhodni Sloveniji potrjujejo izreden potencial za pridobivanje geotermalne toplote z rabo termalne vode iz globine do približno dveh kilometrov. Na širšem območju je bilo za raziskave nafte in plina ali možnost njihovega skladiščenja izvrtanih več kot 200 globokih vrtin, izmed katerih jih danes približno desetina lahko »proizvaja« termalno vodo. Nekatere vrtine na globinah okrog treh kilometrov dosegajo tudi temperature do 150 °C. Tehnologija »globoke geosonde«, ki bo uporabljena na Pg-8, ne vpliva na vodno bilanco geotermalnih vodonosnikov, povzroča pa spremembo toplotnega polja v okolici vrtine. Zato bomo z lokalnim 3D geološkim in geotermičnim modelom ocenili kapaciteto njenega delovanja in dolgoročni vpliv na pod površje. Zelo nas veseli, da sodelujemo v projektu, s katerim bomo zelo kmalu potrdili in kvantificirali geotermalni potencial Slovenije za proizvodnjo geotermalne elektrike in to že z rabo obstoječih objektov. Hkrati bomo poskušali olajšati nove investicije z razvojem zakonodajnih smernic za rabo takšnih inovativnih energetskih sistemov.  Ob tem uspešnem primeru velja spomniti, da so številni deli Slovenije v globinah pod nekaj sto metrov še slabo ali povsem neraziskani, zato so investicije v nove globoke vrtine zelo tvegane. Prenekateri geotermalni viri toplote ali elektrike ostajajo neodkriti in s tem si povzročamo tudi gospodarsko škodo, saj ne uporabljamo zelene energije, ki je enostavno dostopna pod našimi nogami in je vedno na voljo. Zato je nujno potrebno okrepiti raziskave za izboljšanje poznavanja večjih globin vsaj na najbolj perspektivnih geotermalnih območjih. Tako bi lahko že v bližnji prihodnosti postavili geotermalne toplarne in elektrarne ne le na desetletja starih opuščenih vrtinah, ampak predvsem na novih, tehnološko dovršenih vrtinah, ki bodo optimalno služile našim potrebam še desetletja v prihodnost.«
 

VIR: Petrol