Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska unija je v zadnjem lanskem četrtletju uvozila 187,9 milijona ton različnih energentov ali za dobrih 111 milijard evrov, kar je bilo v primerjavi z enakim obdobjem leto prej vrednostno za skoraj 12 odstotkov, količinsko pa za kar 34 odstotkov manj. Med glavnimi dobavitelji pa so bili ZDA, Norveška, Alžirija in tudi Rusija.

Po podatkih Eurostata smo konec lanskega leta v EU uvozili za 111,3 milijarde evrov energentov, kar je bilo v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2022 vrednostno za 34,2 odstotka manj, količinsko pa za 11,7 odstotka manj. Medletna primerjava sicer kaže, da smo lani za uvoz nafte in plina ob za 9,4 odstotka manjših količinah plačali kar za 35 odstotkov manj, pri čemer gre zasluga predvsem občutnemu padcu cen zemeljskega plina na svetovnih trgih po izjemnem, kar 200-odstotnem skoku v letu 2022, pa tudi manjšemu povpraševanju. Tako se je lani uvoz zemeljskega plina v EU zmanjšal za 16,1 odstotka, pri čemer pa se je strošek za nakup potrebnih količin zmanjšal kar za 52,2 odstotka. Manj je bilo treba odšteti tudi za nakup nafte, in sicer je bilo treba, ob 2,8-odstotnem zmanjšanju uvoza, za nafto odšeti17,2 odstotka manj denarja kot leto prej.

Zanimivi so tudi podatki o glavnih državah partnericah, in sicer smo večino nafte v zadnjem lanskem četrtletju nabavljali v ZDA (17-odstotni delež), na Norveškem (13,1-odstoten delež) in v Kazahstanu (9,2-odstoten delež). Iz Norveške je prišla tudi več kot polovica vsega uvoženega zemeljskega plina (53,4 odstotka), ki ji je sledila Alžirija (15,9 odstotka). Kljub uvedenim sankcijam je tretje mesto zasedla Rusija z 12,7-odstotnim tržnim deležem, ki je bila s 13-odstotnim tržnim deležem na drugem mestu tudi med glavnimi dobavitelji utekočinjenega zemeljskega plina. Na tem seznamu pa so s skoraj polovičnim tržnim deležem prevladovale ZDA, Alžirija pa je z 11,1-odstotnim deležem bila na tretjem mestu.

VIR: Naš Stik