Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Glede na zadnja četrtletna poročila Evropske komisije o trgih plina in električne energije je trge plina in električne energije v EU, po najvišjih vrednostih v zgodovini v letu 2022, v prvem četrtletju letošnjega leta zaznamoval padec veleprodajnih cen plina in električne energije.

Komisija v svoji analizi ugotavlja izboljšane tržne temelje, ki so podpirali nadaljevanje padajočega trenda cen plina, ki so se konec marca ustalile na ravneh, ki so bile približno 75 odstotkov nižje kot v prejšnjem četrtletju, a še vedno zgodovinsko visoke. Kazalniki trgov cen plina, kot so razmiki med promptnimi cenami in terminskimi pogodbami ter cenovne premije na evropskih trgovalnih vozliščih, so se začeli zmanjševati in prikazali obnovljeno konvergenco cen na glavnih plinskih vozliščih EU, saj je lanskoletni celovit sklop pobud EU za reševanje energetske krize pripeljal do izboljšav. Zlasti rekordno visoke ravni skladiščenja plina, znatno zmanjšanje evropskega povpraševanja po plinu, močan uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in mila zima so Evropi pomagali, da se je preusmerila stran od uvoza ruskega plina.

V skladu s poročilom o trgu plina se je nadaljeval trend padanja veleprodajne cene plina z najvišje vrednosti 320 evrov/MWh, zabeležene 26. avgusta 2022. Četrtletna povprečna promptna cena je od januarja do marca znašala 53 evrov/MWh, kar predstavlja 44-odstotno znižanje glede na povprečje prejšnjega četrtletja (95 evrov/MWh) in 45-odstotno medletno znižanje (97 evrov/MWh). To je bil tudi 73-odstotni padec glede na dosežen vrh (198 evrov/MWh) v tretjem četrtletju 2022. Kljub temu je bila povprečna promptna cena še vedno za 187 odstotkov višja glede na povprečje v prvem četrtletju 2021. Promptne cene so se gibale med 60 -70 evrov/MWh januarja, 50-60 evrov/MWh februarja in 40-50 evrov/MWh marca 2023.
Povprečne mesečne maloprodajne cene plina za gospodinjske odjemalce so se v prvem četrtletju leta 2023 enakomerno zniževale z zgodovinske najvišje vrednosti 17,57 centov/kWh septembra 2022 na 13,27 centov/kWh marca 2023, kar je 17-odstotno znižanje. Kljub temu je bila povprečna raven cen še vedno 15 odstotkov višja od povprečne cene v prvem četrtletju 2022 in 85 odstotkov nad zgodovinskimi ravnmi v prvem četrtletju 2021.

Vzporedno s tem padcem cen sta se znatno zmanjšala poraba in uvoz plina v EU. Poraba plina se je medletno zmanjšala za 13 odstotkov, kar je precej pod petletnim povprečjem, čeprav je prišlo do 19-odstotnega preskoka po padcu (za 21 odstotkov) na zelo nizko porabo v prejšnjem četrtletju. Skupni uvoz plina se je medletno zmanjšal za 24 odstotkov in četrtletno za 11 odstotkov. V prvem četrtletju 2023 je povprečna zaloga plina znašala 67,5 odstotka, kar je v zgornjem območju petletnega povprečja in 93 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta.
Delež ruskega plinovodnega plina v celotnem uvozu plina v EU se je v četrtletju dodatno zmanjšal na osem odstotkov. Delež Rusije v skupnem uvozu plina v EU (plin iz plinovodov in utekočinjeni zemeljski plin) je padel na 14 odstotkov s 15 odstotkov v prejšnjem četrtletju in z 42 odstotkov v enakem obdobju lani. Skupni uvoz po cevovodih EU iz vseh držav izvoznic se je v prvem četrtletju leta 2023 zmanjšal za devet odstotkov (42,2 milijarde m3) in medletno zmanjšal za 32 odstotkov. Norveška je ostala največji izvoznik plina po cevovodih v EU (s 53 odstotkov celotne količine - 21,7 bcm), sledita ji Severna Afrika (18 odstotkov - 7,3 bcm) in Rusija (12 odstotkov - 5 bcm).
Utekočinjeni zemeljski plin je v prvem četrtletju leta 2023 predstavljal 42 odstotkov uvoza plina v EU, kar je znatno povečanje s 33 odstotkov leto prej. ZDA so ostale največji dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina v EU z 41,5-odstotnim deležem, sledita pa ji Rusija (19 odstotkov) in Katar (12 odstotkov). EU je ostala prva uvoznica utekočinjenega zemeljskega plina na svetu z 31,2 bcm ali 22 odstotki svetovnega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina, sledita ji Japonska in Kitajska.

Poročilo o trgu električne energije poudarja, da so prvo četrtletje leta 2023 zaznamovali izboljšani tržni temelji, zaradi česar je prišlo do padca veleprodajnih cen električne energije po najvišjih vrednostih v tretjem in četrtem četrtletju leta 2022. European Power Benchmark je v prvem četrtletju v povprečju znašal 122 evrov/MWh v prvih treh mesecih 2023, kar je 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju dvanajst mesecev prej. Najvišje cene v četrtletju so bile zabeležene v Italiji in Grčiji (158 oziroma 157 evra/MWh) in so bile za 37 odstotkov oziroma 34 odstotkov nižje kot v prvem četrtletju prejšnjega leta. Na letni ravni je šestindvajset držav članic doživelo padec cen na svojih veleprodajnih trgih električne energije (v razponu od 57 do 11 odstotkov). Največje medletne padce cen v državah članicah so zabeležile Španija in Portugalska (57 odstotkov) ter Francija in Hrvaška (43 odstotkov).

Poraba električne energije v EU je v prvem četrtletju leta 2023 padla za šest odstotkov v primerjavi z lanskoletno ravnjo. Tudi ravni povpraševanja v prvem četrtletju leta 2023 so bile precej pod razponom za obdobje 2017–2021, najnižjo vrednost pa so zabeležili februarja 2023.
Hkrati se je delež električne energije, proizvedene iz OVE, v prvem četrtletju 2023 povečal na 41 odstotkov (s 36 odstotkov v prvem četrtletju prejšnjega leta), medtem ko je delež električne energije iz fosilnih goriv padel na 35 odstotkov (z 39 odstotkov). Podobno se je povečala kombinirana proizvodnja električne energije iz sonca in vetra za pet odstotkov (za 8 TWh). Poleg tega se je sončna proizvodnja povečala za osem odstotkov (za 2 TWh), vetrna energija na kopnem pa za šest odstotkov (za 6 TWh). Hidroelektrarne so v prvem četrtletju 2023 izboljšale svojo proizvodnjo za 15 odstotkov (za 10 TWh).

Proizvodnja električne energije iz premoga se je v prvem četrtletju zmanjšala za 13 odstotkov (za 15 TWh), proizvodnja iz plina pa za 19 odstotkov (za 24 TWh). Celotna proizvodnja iz fosilnih goriv se je zaradi nižjega povpraševanja in okrepljene proizvodnje iz OVE dejansko zmanjšala padla za 15 odstotkov (za 40 TWh) glede na prvo četrtletje leta 2022. Kljub večji razpoložljivosti jedrskih enot je jedrska proizvodnja od januarja do marca padla za sedem odstotkov (za 13 TWh).

Znižanje veleprodajnih cen, zabeleženo v prvem četrtletju 2023, je ublažilo pritisk na maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva v EU. Maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva v EU so bile v prvem četrtletju 2023 še vedno višje za 15 odstotkov v primerjavi z istim četrtletjem leta 2022. Vendar so bile maloprodajne cene v prvem četrtletju 2023 še vedno za 14 odstotkov nižje kot v četrtem četrtletju 2022.
V prvem četrtletju 2023 je bilo v EU registriranih več kot 475.000 novih električnih vozil, kar je 34-odstotno povečanje v primerjavi z istim četrtletjem leta 2022. Povpraševanje po električnih vozilih v prvem četrtletju 2023 je bilo četrto najvišje število v zgodovini četrtletnih podatkov in predstavlja 19-odstotni tržni delež.

VIR: Naš Stik