Energetske novice
Portal energetskenovice.si je spletni agregator novic, na katerem zbiramo informacije o dogajanju po vsej Sloveniji, s poudarkom na novicah iz energetike.
- Objavljeno: 2024-08-01
- Čas branja: 5 minut
Veter in sonce prvič v zgodovini prehitela fosilna goriva
Datum objave:
31. julij 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Iz poročila, ki ga je pripravil raziskovalni center Ember z namenom analize napredka prehoda EU na čisto energijo izhaja, da sta veter in sonce v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegla skupni delež 30 odstotkov proizvedene električne energije v energetski mešanici EU. To pomeni, da sta oba OVE prvič skupaj presegla proizvodnjo iz fosilnih goriv, ki je dosegla 27 odstotkov.
To pomeni, da je energetska tranzicija EU v prvih šestih mesecih letos ohranila svoj tempo, saj se je povečala proizvodnja vetrne in sončne energije, zmanjšal pa se je delež energije iz fosilnih goriv. Upad segmenta fosilnih goriv se je zgodil kljub povečanemu povpraševanju po električni energiji.
Proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv je prvič po dveh letih padanja doseglo najnižjo raven v zgodovini, čeprav se je povpraševanje po električni energiji medletno povečalo za 0,7 odstotka, medtem ko so se cene električne energije vrnile na raven pred krizo. Ker sta veter in sonce spodbudila strukturno rast z dodajanjem zmogljivosti in ugodnimi pogoji, sta več kot zadostila povečanemu povpraševanju po nadomestitvi proizvodnje iz fosilnih goriv.
Največje absolutno povečanje povpraševanja je bilo na Švedskem (za 3,5 TWh), Nizozemskem (za 3,3 TWh) in Finskem (za 2,9 TWh). Na Danskem in v Grčiji se je povpraševanje povečalo za 10,4 odstotka (za 1,9 TWh) oziroma 7,8 odstotka (za 1,7 TWh). Povpraševanje bi se verjetno še bolj povečalo, če ne bi bila zima v številnih državah članicah toplejša od povprečja, kar je zmanjšalo povpraševanje po električni energiji za ogrevanje.
Podatki kažejo, da je bilo iz fosilnih goriv v prvi polovici leta 2024 proizvedene za 17 odstotkov oziroma 71 TWh manj električne energije kot v enakem obdobju lani in je njihov delež padel na 27 odstotkov (343 TWh). Proizvodnja iz premoga je padla za 24 odstotkov oziroma za 39 TWh, medtem ko je bila električna energija, proizvedena iz plina, za 14 odstotkov oziroma za 29 TWh nižja od ravni v prvi polovici lanskega leta.
Do precejšnjih padcev je prišlo že v prvih šestih mesecih leta 2023, saj se je proizvodnja iz premoga zmanjšala za 21 odstotkov (45 TWh) iz plina pa za 16 odstotkov (39 TWh). Posledično so emisije v prvi polovici letošnjega leta skoraj za tretjino (31 odstotkov) manjše kot v prvi polovici leta 2022, kar se v tako kratkem obdobju še ni zgodilo.
Več kot 75 odstotkov zmanjšanja proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv je prišlo iz samo petih držav članic EU. Največji padec je bil zabeležen v Nemčiji, kjer se je proizvodnja iz fosilnih goriv zmanjšala za 19 TWh (16 odstotkov). V Italiji se je proizvodnja iz fosilnih goriv, ki je enakomerno porazdeljena na premog in plin, zmanjšala za 14 TWh (21 odstotkov). Velik padec proizvodnje iz plina pa je povzročil zmanjšanje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv v Španiji, Franciji in Belgiji. To je bilo še zlasti opazno v Španiji, kjer je bila proizvodnja iz premoga skoraj opuščena, naraščajoča proizvodnja iz vetra in sonca pa vse bolj izriva proizvodnjo plina.
Trend zmanjševanja proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv je bil očiten tudi v državah članicah, ki so pri proizvodnji električne energije tradicionalno močno odvisne od fosilnih goriv.
Ember poudarja, da se zagon prehoda na čisto energijo širi, saj je trinajst držav članic EU v prvih šestih mesecih letošnjega leta proizvedlo več električne energije iz vetra in sonca kot iz fosilnih goriv. Prvič so ta mejnik dosegle Nemčija, Belgija, Madžarska in Nizozemska. Skupaj sta proizvodnja električne energije iz vetra in sonca zdaj presegla proizvodnjo iz fosilnih goriv v skoraj polovici držav članic EU, ki predstavljajo 70 odstotkov celotnega povpraševanja po električni energiji v EU. Še pred petimi leti je bilo takšnih držav le pet: Francija, Švedska, Danska, Litva in Luksemburg, ki so predstavljale 25 odstotkov povpraševanja po električni energiji v EU.
Proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv je prvič po dveh letih padanja doseglo najnižjo raven v zgodovini, čeprav se je povpraševanje po električni energiji medletno povečalo za 0,7 odstotka, medtem ko so se cene električne energije vrnile na raven pred krizo. Ker sta veter in sonce spodbudila strukturno rast z dodajanjem zmogljivosti in ugodnimi pogoji, sta več kot zadostila povečanemu povpraševanju po nadomestitvi proizvodnje iz fosilnih goriv.
Največje absolutno povečanje povpraševanja je bilo na Švedskem (za 3,5 TWh), Nizozemskem (za 3,3 TWh) in Finskem (za 2,9 TWh). Na Danskem in v Grčiji se je povpraševanje povečalo za 10,4 odstotka (za 1,9 TWh) oziroma 7,8 odstotka (za 1,7 TWh). Povpraševanje bi se verjetno še bolj povečalo, če ne bi bila zima v številnih državah članicah toplejša od povprečja, kar je zmanjšalo povpraševanje po električni energiji za ogrevanje.
Podatki kažejo, da je bilo iz fosilnih goriv v prvi polovici leta 2024 proizvedene za 17 odstotkov oziroma 71 TWh manj električne energije kot v enakem obdobju lani in je njihov delež padel na 27 odstotkov (343 TWh). Proizvodnja iz premoga je padla za 24 odstotkov oziroma za 39 TWh, medtem ko je bila električna energija, proizvedena iz plina, za 14 odstotkov oziroma za 29 TWh nižja od ravni v prvi polovici lanskega leta.
Do precejšnjih padcev je prišlo že v prvih šestih mesecih leta 2023, saj se je proizvodnja iz premoga zmanjšala za 21 odstotkov (45 TWh) iz plina pa za 16 odstotkov (39 TWh). Posledično so emisije v prvi polovici letošnjega leta skoraj za tretjino (31 odstotkov) manjše kot v prvi polovici leta 2022, kar se v tako kratkem obdobju še ni zgodilo.
Več kot 75 odstotkov zmanjšanja proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv je prišlo iz samo petih držav članic EU. Največji padec je bil zabeležen v Nemčiji, kjer se je proizvodnja iz fosilnih goriv zmanjšala za 19 TWh (16 odstotkov). V Italiji se je proizvodnja iz fosilnih goriv, ki je enakomerno porazdeljena na premog in plin, zmanjšala za 14 TWh (21 odstotkov). Velik padec proizvodnje iz plina pa je povzročil zmanjšanje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv v Španiji, Franciji in Belgiji. To je bilo še zlasti opazno v Španiji, kjer je bila proizvodnja iz premoga skoraj opuščena, naraščajoča proizvodnja iz vetra in sonca pa vse bolj izriva proizvodnjo plina.
Trend zmanjševanja proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv je bil očiten tudi v državah članicah, ki so pri proizvodnji električne energije tradicionalno močno odvisne od fosilnih goriv.
Ember poudarja, da se zagon prehoda na čisto energijo širi, saj je trinajst držav članic EU v prvih šestih mesecih letošnjega leta proizvedlo več električne energije iz vetra in sonca kot iz fosilnih goriv. Prvič so ta mejnik dosegle Nemčija, Belgija, Madžarska in Nizozemska. Skupaj sta proizvodnja električne energije iz vetra in sonca zdaj presegla proizvodnjo iz fosilnih goriv v skoraj polovici držav članic EU, ki predstavljajo 70 odstotkov celotnega povpraševanja po električni energiji v EU. Še pred petimi leti je bilo takšnih držav le pet: Francija, Švedska, Danska, Litva in Luksemburg, ki so predstavljale 25 odstotkov povpraševanja po električni energiji v EU.
Proizvodnja električne energije iz sonca se je povečala za 20 odstotkov (23 TWh), proizvodnja vetra pa za 9,5 odstotka (21 TWh) v primerjavi s prvimi šestimi meseci leta 2023.
Nove zmogljivosti OVE so vplivale na močno rast proizvodnje električne energije iz sonca po vsej EU, vključno z Nemčijo (za 4,5 TWh oziroma 14 odstotkov), Španijo (za 2,7 TWh oziroma 13 odstotkov), Italijo (za 2,6 TWh oziroma 17 odstotkov) in Poljsko (za 2,4 TWh oziroma 37 odstotkov).
Skupaj sta vetrna in sončna energija zrasli za 13 odstotkov (45 TWh). To je pomenilo, da se je njihov delež v proizvodnji električne energije v EU povečal s 27 odstotkov v prvi polovici leta 2023 na 30 odstotkov v letu 2024, kar je najvišja vrednost doslej. Skoraj polovico rasti proizvodnje iz vetra predstavljata le dve državi: Nemčija (za 5,5 TWh oziroma 8,4 odstotka) in Nizozemska (za 4,6 TWh oziroma 35 odstotkov).
Po sušah, ki so povzročile zelo nizko proizvodnjo v prejšnjih dveh letih, se je proizvodnja iz hidroelektrarn okrepila za 21 odstotkov (33 TWh) in dosegla najvišjo proizvodnjo od leta 2018 dalje.
Nekatere države članice so beležile posebno veliko povečanje proizvodnje iz hidroelektrarn. V Italija se je povečala za 56 odstotkov (8,5 TWh), v Franciji za 35 odstotkov (9,3 TWh), v Španiji za 54 odstotkov (6,9 TWh) in na Portugalskem za 69 odstotkov (3,5 TWh). Na splošno je bila proizvodnja hidroelektrarn v EU za 15 odstotkov višja od povprečne proizvodnje v obdobju januar-junij v zadnjih petih letih.
Rast proizvodnje iz sonca in vetra v kombinaciji z okrevanjem proizvodnje hidroelektrarn je pomenila, da so OVE v prvi polovici leta 2024 proizvedli polovico potrebne električne energije v EU. Lani je ta delež znašal 44 odstotkov.
Nizkoogljični viri so v prvi polovici letošnjega leta skupaj predstavljali skoraj tri četrtine (73 odstotkov) proizvodnje električne energije v EU.
Poleg rasti OVE se je proizvodnja jedrske energije v EU v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 3,1 odstotka (9 TWh).
Nove zmogljivosti OVE so vplivale na močno rast proizvodnje električne energije iz sonca po vsej EU, vključno z Nemčijo (za 4,5 TWh oziroma 14 odstotkov), Španijo (za 2,7 TWh oziroma 13 odstotkov), Italijo (za 2,6 TWh oziroma 17 odstotkov) in Poljsko (za 2,4 TWh oziroma 37 odstotkov).
Skupaj sta vetrna in sončna energija zrasli za 13 odstotkov (45 TWh). To je pomenilo, da se je njihov delež v proizvodnji električne energije v EU povečal s 27 odstotkov v prvi polovici leta 2023 na 30 odstotkov v letu 2024, kar je najvišja vrednost doslej. Skoraj polovico rasti proizvodnje iz vetra predstavljata le dve državi: Nemčija (za 5,5 TWh oziroma 8,4 odstotka) in Nizozemska (za 4,6 TWh oziroma 35 odstotkov).
Po sušah, ki so povzročile zelo nizko proizvodnjo v prejšnjih dveh letih, se je proizvodnja iz hidroelektrarn okrepila za 21 odstotkov (33 TWh) in dosegla najvišjo proizvodnjo od leta 2018 dalje.
Nekatere države članice so beležile posebno veliko povečanje proizvodnje iz hidroelektrarn. V Italija se je povečala za 56 odstotkov (8,5 TWh), v Franciji za 35 odstotkov (9,3 TWh), v Španiji za 54 odstotkov (6,9 TWh) in na Portugalskem za 69 odstotkov (3,5 TWh). Na splošno je bila proizvodnja hidroelektrarn v EU za 15 odstotkov višja od povprečne proizvodnje v obdobju januar-junij v zadnjih petih letih.
Rast proizvodnje iz sonca in vetra v kombinaciji z okrevanjem proizvodnje hidroelektrarn je pomenila, da so OVE v prvi polovici leta 2024 proizvedli polovico potrebne električne energije v EU. Lani je ta delež znašal 44 odstotkov.
Nizkoogljični viri so v prvi polovici letošnjega leta skupaj predstavljali skoraj tri četrtine (73 odstotkov) proizvodnje električne energije v EU.
Poleg rasti OVE se je proizvodnja jedrske energije v EU v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 3,1 odstotka (9 TWh).
Kot opozarja Ember, bo vzdrževanje takšnega tempa prehoda na čisto energijo v EU zahtevalo osredotočenost politike na zmanjšanje ovir za integracijo novih zmogljivosti iz vetra in sonca. Za zagotovitev gospodarskih, varnostnih in podnebnih koristi po vsej Evropi pa bo potrebna ustrezna podpora omrežnih povezav in drugih dejavnikov, ki omogočajo hiter razvoj.
VIR: Naš Stik
VIR: Naš Stik