Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) začenja komunikacijsko kampanjo o pomenu OVE pod sloganom - Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas. Izberimo obnovljive vire energije. Ob tej priložnosti je minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer predstavil tudi načrte Slovenije na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE).

Z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) naj bi namreč Slovenija do leta 2030 dosegla vsaj 27-odstotni delež uporabe OVE. V ta namen je ministrstvo v zadnjih letih že naredilo pomembne korake pri nadgradnji zakonodaje, poenostavitvi postopkov in povečanju finančnih spodbud za izgradnjo potrebne infrastrukture. Samo lani je bilo realiziranih skoraj 162 milijonov evrov investicij v elektrodistribucijska omrežja, do leta 2026 pa je v ta namen na voljo še dodatnih sto milijonov evrov nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost in REPowerEU. V Sloveniji po izrabi OVE, zlasti sonca in vetra, zaostajamo za drugimi državami članicami EU. Na MOPE sicer načrtujejo, da bomo s prenovljenim NEPN do leta 2030 dosegli vsaj 30- do 35-odstotni delež rabe OVE. Ker pa se na ravni EU cilji že zvišujejo, to od nas zahteva še bolj konkretno ukrepanje za dosego ambicioznih ciljev. V ta namen je ministrstvo v zadnjih letih naredilo pomembne korake pri nadgradnji zakonodaje, poenostavitvi postopkov in povečanju finančnih spodbud za gradnjo infrastrukture za izrabo sončne in vetrne energije. Z vlaganjem v razvoj geotermalne energije in energije iz biomase pa Slovenija še dodatno krepi svoj portfelj OVE.

Po besedah ministra mag. Bojana Kumra, Slovenija trenutno zagotovo najhitreje raste pri izrabi sončne energije. Kljub temu da smo mogoče v preteklih 20 letih tudi na tem področju malo zaspali, smo vendarle z lanskim letom na omrežje priklopili že toliko sončnih elektrarn kot prej v 20-letni zgodovini. Torej delamo nekaj prav, ker so rezultati vidni tukaj in zdaj. S pomočjo sonca trenutno proizvedemo dobrih sedem odstotkov električne energije oziroma 884 GWh. V zadnjih nekaj letih smo pri nas priča izrazitemu porastu sončnih elektrarn, ki je predvsem posledica nižjih cen tehnologije, privlačnih finančnih spodbud in ozaveščenosti prebivalcev kot posledice energetske krize. Konec leta 2022 je kapaciteta sončnih elektrarn znašala 697,7 MW. Zgolj v letu 2023 jih je bilo postavljenih še za več kot 400 MW, tako da je konec lanskega leta skupna inštalirana moč sončnih elektrarn že presegla mejo 1 GW. S takšno rastjo je Slovenija dejansko postala ena od vodilnih držav v EU glede na kazalec postavljene kapacitete sončnih elektrarn na prebivalca. V letu 2024 bo proizvodnja električne energije iz sonca presegla 1 TWh in na MOPE pričakujejo, da se bo podobna rast nadaljevala tudi v prihodnjih letih. To tudi pomeni, da so v prenovljenem NEPN, ki do leta 2030 predvideva približno 3500 MW postavljenih sončnih elektrarn, postavljeni realni in uresničljivi ambiciozni cilji. 
Kot je izpostavil, pri tem ne smemo zaspati, ampak moramo delati tudi na izrabi drugih virov. Če bomo v Sloveniji zagotovili kombinacijo čim več vrst tehnologij za domačo proizvodnjo elektrike, ki temeljijo na OVE - tako sončne, vetrne, hidro, geotermalne in biomase - lahko zmanjšamo odvisnost od uvoženih fosilnih virov in od uvoza elektrike, hkrati pa razpršene tehnologije zagotavljajo domačo oskrbo z nizkoogljično in cenovno dostopno električno energijo.

Po njegovih besedah je veter ob soncu naša druga največja naravna danost, ki jo zelo slabo izkoriščamo. V Sloveniji namreč ustvarimo le 0,06 odstotka celotne proizvodnje električne energije s pomočjo vetra. Z najmanj 18 TWh ocenjenega vetrnega potenciala, ki krepko presega letno porabo elektrike v Sloveniji, je razvoj vetrne energije ključen korak v našo trajnostno prihodnost. Pri nas so bile do sedaj sicer postavljene samo tri vetrnice, od katerih je zgolj ena večja od 1 MW. S ciljem doseči 150 MW vetrnih kapacitet do leta 2030, so v NEPN postavljeni ambiciozni temelji za obogatitev energetskega portfelja Slovenije.

Naše HE so že tradicionalno ključni del domače energetske preskrbe, saj proizvedejo skoraj 42 odstotkov električne energije v Sloveniji (4895 GWh). NEPN in Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 opredeljujeta hidroenergijo kot ključni steber v širšem naboru OVE. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 nadalje določa smernice za nadgradnjo obstoječih hidroelektrarn ter iskanje novih priložnosti na večjih rekah, kot sta Drava in Sava, in manjših (Kamniška Bistrica, Savinja) s posebnim poudarkom na okoljski usklajenosti in minimalnem vplivu na ekosisteme.
Analize namreč kažejo, da najbolj ambicioznih ciljev zmanjševanja emisij, deleža OVE in tudi ciljev URE, ob hkratnem zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo (do 2030 in 2040), ne bomo uspeli doseči brez nadaljnjega izkoriščanja hidropotenciala. HE predstavljajo najbolj zanesljiv vir domače energije iz OVE, zmanjšujejo uvozno odvisnost Slovenije, s čimer povečujejo energetsko varnost ter nadalje predstavljajo pomemben vir za diverzificiranje proizvodnje električne energije v zimskem obdobju ter v obdobju kritičnih obremenitev, tudi kot podpora delovanju sončnih elektrarn.

Kot je poudaril minister mag. Bojan Kumer, gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov površine Slovenije, zaradi česar je les ena od najbolj dostopnih in trajnostnih energetskih rešitev. Lesna biomasa iz slovenskih gozdov predstavlja ključni vir OVE in igra pomembno vlogo v našem prizadevanju za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Lesna biomasa v obliki peletov, sekancev in drv se v Sloveniji uporablja predvsem za proizvodnjo toplotne energije v domovih, industriji in daljinskem ogrevanju. Proizvodnja energije iz lesne biomase je v letu 2022 znašala 6088 GWh ali 10,9 odstotka v skupni končni rabi energije v Sloveniji.

Kot je še dejal minister mag. Bojan Kumer, z enomesečno kampanjo želijo prebivalcem približati moč sonca, vetra, vode in lesa ter s tem narediti tudi korak naprej v ozaveščanju o zelenih in najbolj čistih virih energije in kako lahko pridobimo vso energijo iz narave.

Del te kampanje je tudi instalacija vetrnice, ki jo bo MOPE 11. marca, ob 13. uri, predalo Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana. Ravnatelj Gvido Jager se je zahvalil ministrstvu za podarjeno vetrnico, ki bo postavljena na Dunajski 102, na šolski zelenici in tik ob Poti spominov in tovarištva. Kot je dejal, v dar sprejemajo vetrnico, ki simbolizira način enostavnega koriščenja OVE. S svojim vrtenjem jih bo opominjala, da za električno energijo ni potrebnih ogromnih količin premoga in drugih ogljičnih energentov, zadosti je le ujeta neskončna energija potujočega zraka – vetra.

VIR: Naš Stik