Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Člani upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije so se seznanil z analizo cen električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji in drugih državah članicah EU v obdobju 2019 – 2023, vlogo obnovljivih virov v energetski bilanci in potekom socialnega dialoga.

 

Uvodoma je bilo izpostavljeno, da je v svetu energetike pomembno razumeti, kako se stroški energije razlikujejo med državami in, kako se ti stroški razdelijo na različne komponente, kot so stroški energije in oskrbe, omrežninski stroški ter davki, pristojbine in dajatve. Gibanje cen električne energije v navedenem obdobju je predstavil predsednik EZS mag. Aleksander Mervar, ki je povedal, da so bile cene za gospodinjske odjemalce v EU leta 2023 za 48,5 odstotka višje kot v Sloveniji, v Nemčiji so bile višje za 113,32 odstotka, cene v sosednjih državah pa so bile višje za 18,73 odstotka. Pri tem je treba upoštevati tudi energetsko politiko Hrvaške in Madžarske, ki sta bili izrazito v prid gospodinjskemu odjemu. Sicer smo v Sloveniji  imeli osme najnižje cene v EU. Na ugoden cenovni razplet so vplivali sprejeti ukrepi slovenske vlade v letih 2022 in 2023 - zamejene cene, nižji DDV in odprava nekaterih prispevkov. Kot je pojasnil mag. Mervar, so relativno najnižje končne cene imeli gospodinjski porabniki z letno porabo med 5.000 in 14.999 kWh. Ob tem je dodal, da ima sedem držav ima nižji bruto domači proizvod kot Slovenija, imajo pa višje končne cene. »Rangiranje je po tej primerjavi še boljše, saj smo glede na BDP v Sloveniji imeli šeste najnižje cene,« je poudaril mag. Mervar.

»Cene za negospodinjske odjemalce so bile v Sloveniji leta 2023 za 1,08 odstotka višje od povprečja EU, v Nemčiji so bile višje za 4,88 odstotka, povprečje sosednjih držav pa je bilo za 19,01 odstotka višje. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo imeli štirinajste najnižje cene. Najnižje končne cene so imeli negospodinjski porabniki z letno porabo do 499 MWh in t. i. mali poslovni odjem, primerjalno pa so bile te cene desete in dvanajste najnižje  EU. Tudi v tem primeru se je poznal pozitiven vpliv vladnih ukrepov v letih 2022 in 2023,« je pojasnil Mervar.
Primerjava let 2019 in 2023 za Slovenijo kaže, da so najbolj relativno upadle cene za gospodinjski odjem. »Leta 2019 smo imeli sedemnajste najnižje, leta 2023 pa osme najnižje cene, kar je bila posledica vladnih ukrepov v letih 2022 in 2023. Imamo pa zelo visoke cene pri negospodinjskem odjemu, saj jih ima nižje  samo šest držav,«  pravi mag. Mervar in dodaja, da je ob tem treba tudi upoštevati, da so negospodinjski porabniki lani imeli drugo najnižjo omrežnino, gospodinjski odjemalci pa osmo najnižjo. V prvem primeru smo glede na leto 2019 padli za dve mesti, v drugem primeru pa celo za 11 mest.

Darja Močnik iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je v nadaljevanju povedala, da je bila v letu 2023 cena zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce za povprečno porabniško skupino v EU 59,4 EUR/MWh, v območju evra 58,5 EUR/MWh in v Sloveniji 59,1 EUR/MWh, kar kaže na zelo majhne razlike.
Najvišje cene med primerljivimi sosednjimi državami je imela Madžarska (83,1 EUR/MWh). Največje odstopanje je bilo pri porabniški skupini od (I1) in (I2), kjer je bila cena energenta v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU-24 višja za dobro desetino in pri porabniški skupini (I3) za 3 odstotke, pri porabniški skupini (I4) pa je bila nižja za dobro desetino.
Omrežnina za negospodinjske odjemalce je bila v Sloveniji nižja za 7 do 20 odstotkov v primerjavi z evropskim povprečjem, razen pri porabniški skupini (I4), kjer je bila višina enaka. Največje odstopanje je bilo zaznati pri porabniški skupini (I1), kjer je bila omrežnina v Sloveniji za petino nižja od povprečja EU-24. Višina omrežnine je za povprečno porabniško skupino negospodinjskih odjemalcev v Sloveniji v letu 2023 sicer znašala 5,7 EUR /MWh. Med sosednjimi državami je bila najvišja v Italiji (11,7 EUR /MWh), najnižja pa v Avstriji
(4,9 EUR /MWh).
V Sloveniji so bili stroški in dajatve (brez DDV) za negospodinjske odjemalce lani na splošno nižji v primerjavi z evropskim povprečjem pri vseh porabniških skupinah, in sicer za 41 do 66 odstotkov. V Sloveniji so znašali 2,8 EUR/MWh, kar je manj kot v EU (6,4 EUR/MWh) in manj kot v območju evra (7,1 EUR /MWh). Največje odstopanje je bilo pri porabniški skupini (I1), kjer so bili ti stroški v Sloveniji (3,9 EUR) nižji od povprečja EU (10,2 EUR) in območja evra (11,3 EUR). Pri primerljivih državah so bile razlike v višini dajatev velike, in so znašale od
0,6 EUR /MWh na Hrvaškem, 1,4 EUR/MWh v Italiji do najvišjih 12,4 EUR/MWh v Nemčiji. Razlogi za ta odstopanja vključujejo različne državne politike in regulative, razlike v infrastrukturi in stroških vzdrževanja omrežja.
Končna cena zemeljskega plina brez DDV za negospodinjske odjemalce v Sloveniji je bila na splošno nižja v primerjavi z evropskim povprečjem pri vseh porabniških skupinah, in sicer od 0 do 13 odstotkov. V letu 2023 je bila povprečna cena zemeljskega plina brez DDV za negospodinjske uporabnike v EU-24 72,4 EUR/MWh, v območju evra 72,2 EUR/MWh, v Sloveniji pa
67,6 EUR/MWh, kar je nižje od povprečja EU in območju evra. Nižjo ceno od Slovenije so med primerljivimi državami imeli na Hrvaškem (66,6 EUR/MWh) in v Avstriji (63,8 EUR/MWh).
V letu 2023 je bila povprečna cena energije (zemeljskega plina) za gospodinjske odjemalce za povprečno porabniško skupino v EU 73,4 EUR/MWh, v območju evra 79,9 EUR/MWh.
V Sloveniji je bila ceno energenta 71,8 EUR/MWh, kar je nekoliko nižje od povprečja EU. Višjo ceno energenta od Slovenije so imele Avstrija, Italija in Nemčija, nižjo pa Hrvaška in Madžarska. Hrvaška je imela tudi zelo nizko omrežnino in dajatve, Madžarska pa nekoliko višjo omrežnino od slovenske ter za 60 odstotkov nižje dajatve. Italija je sicer imela za 97 odstotkov višjo omrežnino od Slovenije, a na drugi strani le 0,2 EUR/MWh dajatev. Omrežnina, ki predstavljajo stroške za prenos in distribucijo energije do končnih uporabnikov, je v letu 2023 znašala v EU-24
20,3 EUR/MWh, v območju evra pa 21,7 EUR/MWh.
V Sloveniji je omrežnina znašala 13,3 EUR/MWh, kar je nižje od povprečja EU in območju evra. Le Hrvaška je imela med primerljivimi sosednjimi državami nižjo omrežnino v 2023. Pomemben del stroškov energije so tudi davki (DDV, dajatve in pristojbine). V letu 2023 so bili povprečni davki, pristojbine, dajatve in pristojbine v EU 20,9 EUR/MWh, v območju evra 22,3 EUR/MWh, v Sloveniji pa 17,6 EUR/MWh, kar je nižje od povprečja EU in območju evra. Med primerljivimi sosednjimi državami so tri države imele nižje davke (Italija, Hrvaška, Madžarska), saj so veljale znižane stopnje DDV v Italiji in na Hrvaškem, medtem ko je na Madžarskem veljala regulacija cen.
Kot je opozorila Darja Močnik, je treba upoštevati, da je končna cena kombinacija vseh zgoraj navedenih delov končne cene. V letu 2023 je bila tako povprečna skupna cena zemeljskega plina z DDV v EU-24 114,6 EUR/MWh.
V Sloveniji je znašala 102,7 EUR/MWh, kar je nižje od povprečja EU. Nižjo sta imeli le Madžarska in Hrvaška. Cene se razlikujejo tudi glede na velikost porabe. Za porabnike, ki porabijo manj kot 20 GJ (pas D1), so skupni stroški v Sloveniji znašali 106,3 EUR/MWh, kar je manj od povprečja EU-24 (140,3 EUR/MWh). Podobno velja za porabnike, ki porabijo od 20 GJ do 199 GJ. Za gospodinjske porabnike, ki porabijo 200 GJ zemeljskega plina ali več (D3), pa je primerjalna cenovna razlika nižja.
Cena zemeljskega plina z vključenimi stroški in dajatvami ter DDV je za gospodinjske odjemalce oziroma povprečno porabniško skupino v letu 2023 v Sloveniji znašala 102,7 EUR/MWh, kar je bilo za 27 odstotkov več kot leta 2022. V primerljivih izbranih državah je ta čas končna cena zemeljskega plina zrasla za 2 odstotka (Italija) do 50 odstotkov (Avstrija), v EU-24 pa za 17 odstotkov. Končna cena zemeljskega plina se je v Sloveniji v primerjavi z letom 2019 zvišala za 81 odstotkov, v EU-24 za dve tretjini. Po višini končne cene se je Slovenija v letu 2023 uvrstila na 16. mesto (po padajočem vrstnem redu) med 24. državami EU.
V primerjavi z državami v regiji je bila cena v Sloveniji v 2023 za tretjino nižja kot v Avstriji, za 14 odstotkov nižja kot v Nemčiji, medtem ko je bila za desetino nižja glede na povprečje EU-24. V primerjavi z Madžarsko je bila višja za 208 odstotkov in v primerjavi z Hrvaško za 126 odstotkov.

Vloga OVE v energetski bilanci 

Potem, ko se je upravni odbor na aprilski seji posvetil predvsem jedrski energiji in projektu JEK2, pa je tokrat posebno pozornost namenil obnovljivim virom energije, predvsem vetrni in sončni energiji. Tematiko so predstavili predstavniki družbe AAE Gamit ter Združenja slovenske fotovoltaike – GIZ.
Družba AAE Gamit ima slovensko-avstrijsko lastniško strukturo, sestavljeno iz podjetij, ki imajo bogate izkušnje na področju obnovljivih virov energije. Omenjena družba v Sloveniji načrtuje izgradnjo vetrnih in sončnih elektrarn z zmogljivostjo več kot 180 MW. Vetrni in solarni projekti bi po njihovi oceni na letnem ravni lahko proizvedli 360 GWh obnovljive energije. Kot so poudarili, razvoj tehnologij na področju vetrnih elektrarn v zadnjih letih z novimi modeli omogoča precej večjo proizvodnjo pri manjšem številu stojišč,  pri čemer
6 do 7 MW turbina ne potrebuje večje površine kot 400 m2. Med izzivi, povezanimi z vetrno energijo, pa so izpostavili predvsem dolgotrajne postopke umeščanja v prostor (v Sloveniji do danes še ni bilo sprejetega državnega prostorskega načrta za VE), pogoste spremembe zakonodaje na področju umeščanja v prostor, zavarovana območja, odklanjanje s strani lokalnih skupnosti, pomanjkanje sodelovanja med investitorji ter tudi vključitev v elektroenergetsko omrežje, saj je to vezano na sprejem DPN-jev (tudi v odnosu do drugih, z vetrnimi projekti nepovezanih projektov).
Združenje slovenske fotovoltaike – GIZ je izpostavilo burni zadnji dve leti na področju sončne energije, predvsem pa dobrodošle spremembe Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, kot so regulatorni peskovniki, multipla raba zemljišč ter umik drugih ovir. Pogoji za rast fotovoltaike so po njihovem povezani z zagotovitvijo ustreznega regulatornega ter investicijskega okolja, ustrezno infrastrukturo, po letu 2024 tudi z vzpostavitvijo pogojev za rast malih sončnih elektrarn in razvojem novih poslovnih modelov. Kot osrednje izzive pa so našteli omrežje (visok odstotek zavrnjenih soglasij za priključitev, veliko neobdelanih vlog, ogroženost izpeljave investicij), sistem spodbud, samooskrbo po letu 2024 ter tudi opolnomočenje stroke.
 
Upravni odbor EZS se je na seji seznanil tudi s predlogom dogovora pogajalskih skupin Energetske zbornice Slovenije in Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije glede uskladitve plač po Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije in potrdil, da se, kot sta se dogovorili pogajalski skupini, najnižje izhodiščne plače zvišajo za 4,4 odstotka od vključno 1. junija letos dalje. (bj)

VIR: Naš Stik